Ministrstvo za finance je 17. aprila objavilo osnutek zakona o davku na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev. Ob tem je predstavilo še predlog sprememb zakona o davku na dobiček iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Oba dokumenta bosta v javni obravnavi do 5. maja.
Cilj nove zakonodaje je poenotiti in poenostaviti obdavčitev dohodkov iz finančnih instrumentov, ki so si po naravi podobni. Hkrati želijo zmanjšati administrativne obveznosti zavezancev.
Kaj prinaša zakon o kriptosredstvih?
Zakon predvideva obdavčitev fizičnih oseb, rezidentov Slovenije, ki v posameznem davčnem letu odsvojijo kriptosredstva. Kot odsvojitev se šteje prodaja za tradicionalno valuto, plačilo z njimi ali podaritev. Menjava med kriptovalutami in prenosi med lastnimi denarnicami pa ne štejejo kot obdavčljivi dogodki.
Dobiček se bo izračunal kot razlika med vrednostjo ob pridobitvi in vrednostjo ob odsvojitvi. Zavezanci bodo morali voditi evidenco vseh pridobitev in odsvojitev. Davčni obračun bo treba oddati enkrat letno. Stopnja davka bo znašala 25 odstotkov.
Zakon bo začel veljati 1. januarja 2026. Uvaja tudi možnost poenostavljenega izračuna za zadnjih pet let – davčna osnova bo 40 odstotkov seštevka vrednosti kriptosredstev na dan 31. december 2025 in vseh preteklih odsvojitev.
Je obdavčitev potrebna?
Minister za finance Klemen Boštjančič meni, da je obdavčitev nujna. “Kriptosredstva so eden najbolj špekulativnih instrumentov, a trenutno niso obdavčena. To ni logično,” je dejal. Opozoril je, da obdavčitev ne bo retroaktivna – zajela bo le prihodnje dobičke.
Hkrati bo zakon spodbudil vlagatelje k izbiri varnejših in reguliranih možnosti. Po svetu se namreč nadzor nad kriptosredstvi krepi. OECD je uvedel standard CARF, EU pa sprejela direktivo, ki uvaja izmenjavo podatkov med davčnimi organi članic.
Poenostavitve tudi za druge finančne instrumente
Predlagana novela zakona o davku na dobiček iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov sledi strategiji razvoja trga kapitala do leta 2030. Cilj je bolj jasna in enotna obdavčitev.
Trenutno je višina davka odvisna od trajanja imetništva. Po novem bi za vse primere veljala enotna stopnja 25 odstotkov. Danes je ta lahko tudi 40-odstotna, če se dobiček ustvari v manj kot letu dni.
Na ministrstvu ocenjujejo, da finančni učinki sprememb ne bodo veliki. Večina teh instrumentov je namreč v lasti več let. Vseeno bo zakonodaja preglednejša in enostavnejša.