ARDHON računovodstvo

OECD znižal napovedi gospodarske rasti: Slovenija kljub vsemu nad povprečjem evroobmočja

Svetovno gospodarstvo se v letošnjem letu sooča z občutnim ohlajanjem, k čemur sta pomembno prispevala dva med seboj povezana dejavnika: občutno zvišanje efektivnih carinskih stopenj ter povečana negotovost v mednarodnem okolju. Zaradi teh razmer je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svoji sveži, junijski napovedi znižala pričakovano svetovno gospodarsko rast.

OECD za leti 2025 in 2026 zdaj napoveduje rast v višini 2,9 %, potem ko je bila za leto 2024 še ocenjena na 3,3 %. V evroobmočju naj bi se gospodarska rast letos gibala pri skromnem 1 %, prihodnje leto pa naj bi se malenkost okrepila na 1,2 %.

Kje je Slovenija?

Tudi napovedi za Slovenijo so bile deležne popravkov. OECD je za leto 2025 znižal napoved gospodarske rasti za našo državo za eno odstotno točko – na 1,6 %, kar pomeni peto najvišjo revizijo navzdol med vsemi državami članicami EU. Kljub temu Slovenija ostaja nad povprečjem evroobmočja. V letu 2026 pa naj bi se rast celo okrepila na 2,4 odstotka, kar bi jo uvrstilo na šesto mesto med državami EU po višini rasti.

Rast slovenskega gospodarstva bodo v prihodnjih mesecih po napovedih OECD spodbujali predvsem dva dejavnika: rast plač, ki naj bi podpirala zasebno potrošnjo, in investicijska aktivnost, okrepljena z državno porabo za obnovo po poplavah in evropskimi sredstvi.

Kljub tem spodbudam OECD opozarja na tveganja, ki bi lahko ogrozila gospodarsko okrevanje. Med njimi izpostavlja predvsem možnost povečanja obrambnih izdatkov, močnejšo rast plač od pričakovane, s tem povezano izgubo konkurenčnosti ter dalj časa trajajočo inflacijo. Povečani izdatki za obnovo po naravnih nesrečah in za obrambo naj bi vplivali tudi na javne finance: proračunski primanjkljaj naj bi se v letu 2025 povzpel na 1,7 % BDP. A kljub temu OECD napoveduje, da se bo javni dolg do leta 2026 znižal na 65,6 % BDP.

OECD ob tem poudarja, da bo za dolgoročno javnofinančno vzdržnost nujno uresničiti dodatne strukturne reforme, zlasti na področju pokojninskega sistema, zdravstvenega varstva in davčne politike.

Slovenija tako v sveži gospodarski napovedi OECD ostaja med stabilnejšimi gospodarstvi EU, a bo morala za ohranitev te pozicije še naprej izvajati ključne reforme in obvladovati zunanja tveganja.