S 1. julijem 2025 bo v Sloveniji začela veljati nova finančna obveznost za zaposlene, delodajalce in druge zavezance – obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo (DO). Ta dodatni prispevek bo uveden na podlagi Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Vplival bo na obračun vseh dohodkov, izplačanih fizičnim osebam, ki so vključene v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Kdo bo moral prispevek plačevati?
Zavezanci za plačilo prispevka bodo tisti, ki že zdaj plačujejo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Mednje spadajo:
- delodajalci in zaposleni, ki plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodb izven dela,
- prejemniki dohodkov iz drugega pravnega razmerja (npr. avtorski honorarji, podjemne pogodbe),
- samozaposleni in vsi, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
- upokojenci in kmetje, ki prejemajo preživnino po posebnih predpisih,
- zavarovane osebe za DO, ki v sistem zdravstvenega zavarovanja sodijo kot družinski člani zakonca ali starša.
Kdo prispevka ne bo plačeval?
Obveznost plačila ne bo veljala za zavarovance, vključene kot družinski člani – predvsem otroke, pastorke, vnuke ali druge otroke brez staršev, ki jih zavarovanec preživlja. Ti tudi po 1. juliju 2025 ne bodo dolžni plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Kolikšen bo prispevek?
Višina prispevka bo odvisna od statusa zavezanca:
- Zaposleni bodo plačevali 1 %, prav toliko tudi delodajalci, kar pomeni skupni prispevek v višini 2 % od bruto osnove,
- upokojenci in kmetje s preživnino bodo prispevali 1 %,
- samozaposleni, poslovodni delavci in tisti, ki delajo za tujega delodajalca, ki ni zavezan za slovensko zdravstveno zavarovanje, bodo morali prispevati celotna 2 %,
- posebne skupine, kot so rejniki ali starši, ki uveljavljajo določene pravice iz starševskega varstva, bodo prav tako plačevale 2 %.
Prispevek se bo obračunaval od istih osnov kot zdravstveni prispevki: to so bruto plače, honorarji, dohodki iz dejavnosti in druge podobne osnove. V določenih primerih (npr. za družinske člane, ki sami ne plačujejo zdravstvenih prispevkov) bo osnova znašala 25 % povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za prejšnje leto.
Kako bo potekal obračun?
Prispevek bo zavezanec obračunaval in plačeval skupaj z drugimi obveznimi prispevki – na istem REK obrazcu. V določenih primerih bo višina prispevka določena z odločbo pristojnega organa.
Postopek pobiranja bo tako povsem primerljiv z obstoječimi prispevki za pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje – enaki bodo tudi roki in odgovornosti.
Ozadje
V Sloveniji je bilo leta 2023 uvedeno novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (DO), ki ga ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Ta zakon je bil leto dni pozneje že dopolnjen, kar je prineslo nekaj sprememb, ki jih je pomembno poznati za pravilen obračun prispevkov.
Na podlagi zakona je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavarovancem že po uradni dolžnosti izdal odločbe, s katerimi jim je bila priznana lastnost zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo. Te odločbe veljajo od 3. avgusta 2023, kar pomeni, da so osebe, ki so jih prejele, od tega datuma vključene v obvezno zavarovanje za DO.
Kdo je zavarovan za dolgotrajno oskrbo?
Po zakonu so za dolgotrajno oskrbo obvezno zavarovane vse osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe zunaj dela – bodisi kot zavarovanci bodisi kot družinski člani. Pogoj za vključitev v zavarovanje je tudi dopolnjena starost 18 let.
Obstajajo pa tudi izjeme. Mlajši od 18 let so lahko prav tako vključeni v obvezno zavarovanje za DO, če so v zdravstveno zavarovanje vključeni kot:
- zaposleni v delovnem razmerju,
- samostojni podjetniki ali posamezniki, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost,
- nosilci kmetijske dejavnosti ali
- družbeniki ali ustanovitelji zavodov z aktivno poslovodno funkcijo.
Kdo ni zavarovan?
Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne velja za vse. Izključene so naslednje skupine:
- osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem zdravstvenem nosilcu in zato ne morejo uveljavljati pravic iz slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe,
- tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Sloveniji, ter njihovi družinski člani, če so zavarovani prek njih,
- osebe, mlajše od 18 let, ki so vključene v zdravstveno zavarovanje kot družinski člani, a ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v sistem DO (razen v zgoraj navedenih izjemah).