Na novinarski konferenci je finančni minister Klemen Boštjančič poudaril, da vlada išče alternativne rešitve, ker načrtovana davčna razbremenitev dela in obdavčitev premoženja nista bili uresničeni. Ena izmed predlaganih novosti je uvedba obvezne božičnice.
Po predlogu bi božičnica že letos znašala 639 evrov, kar bi proračun ob izplačilih v javnem sektorju stalo okoli 118 milijonov evrov. Ker bi bila izplačila oproščena prispevkov in davkov, bi državni proračun izgubil dodatnih 250 milijonov evrov prihodkov. Božičnica se ne bi nadomestila z nagrado za delovno uspešnost, temveč bi se z njo seštevala.
Odziv gospodarstva
Predlog je naletel na močan odpor delodajalskih združenj. Predsednik OZS Blaž Cvar je ukrep označil kot “volilni bonbonček na plečih gospodarstva” in opozoril, da si številna podjetja tega stroška ne bi mogla privoščiti.
Kritični so tudi podjetniki, ki poudarjajo, da bi obvezna božičnica v nekaterih primerih pomenila tretjino letnega dobička. Analitiki medtem opozarjajo, da takšni enkratni ukrepi ne rešujejo sistemskih težav, temveč povečujejo proračunski primanjkljaj, ki že presega 1,6 milijarde evrov.
Novosti pri normirancih: dvig pragov in strožji izstop iz sistema
Vlada pa napoveduje tudi pomembne spremembe pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki poslujejo po sistemu normiranih odhodkov. Minister Boštjančič je poudaril, da namen sprememb ni omejevanje podjetništva, temveč prilagoditev pravil realnim razmeram na trgu.
Predlagano je zvišanje pragov prihodkov: za popoldanske normirance z 30.000 na 50.000 evrov, za polne pa s 60.000 na 120.000 evrov. Prihodki do 60.000 evrov bi se obdavčili po 4-odstotni stopnji, nad tem zneskom pa po 20-odstotni, kar bi pomenilo približno 12-odstotno efektivno obdavčitev.
Ob tem se zaostrujejo pravila izstopa in ponovnega vstopa v sistem. Če bo podjetnik presegel povprečni prag prihodkov nad 120.000 evrov v dveh zaporednih letih, bo moral plačati 35 % davka. Možnost povratka v sistem bi se iz zdajšnjih dveh let podaljšala na pet let, s čimer želi vlada preprečiti zlorabe in kroženje podjetij v in iz sistema.
Minister je poudaril, da želi vlada s temi ukrepi spodbuditi rast podjetij in hkrati zaščititi poštene podjetnike. Predlogi bodo predmet nadaljnjih razprav tako na ravni Ekonomsko-socialnega sveta kot širše poslovne javnosti.