Preoblikovanje s.p. v d.o.o. – statusna kontinuiteta

Pri statusnem preoblikovanju podjetnik ne zapira dejavnosti, ampak svoj s.p. prenese v novo pravno obliko d.o.o. Gre za statusno kontinuiteto, kar pomeni, da podjetje ohrani:

• davčno zgodovino (neprekinjenost davčnih obveznosti in pravic),
• pogodbe z dobavitelji in strankami,
• zaposlene (prenesejo se brez prekinitve),
• pravice in obveznosti (npr. leasingi, krediti, dovoljenja).

Prednost tega pristopa je torej predvsem v kontinuiteti – podjetje formalno spremeni pravno obliko, vendar ostane isto v očeh poslovnih partnerjev in davčnih organov.

Slabost pa je, da je postopek bolj zapleten. Potrebna je cenitev kapitala, v postopek se vključi notarja, podjetnik pa mora računati na več administrativnih stroškov. Poleg tega preoblikovanje ne omogoča popolnega “novega začetka”, saj se prenesejo tudi vse obveznosti iz preteklosti.

Zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o. – popoln začetek na novo

Druga možnost je, da podjetnik svoj s.p. uradno zapre in nato ločeno ustanovi novo d.o.o. V tem primeru gre za popolnoma novo pravno osebo, brez povezave s starim s.p.

Prednost te poti je v tem, da podjetje začne brez bremen iz preteklosti. Ni potrebno izvajati cenitev kapitala, postopek ustanovitve je preprostejši in podjetnik lahko na novo zasnuje ime, podobo in strategijo podjetja.

Po drugi strani pa se z zaprtjem s.p. prekine kontinuiteta poslovanja. Pogodbe, zaposleni in obveznosti se ne prenesejo samodejno, ampak jih mora podjetnik znova urediti. Ob zaprtju s.p. nastopijo tudi davčne posledice, saj se dejavnost šteje za prenehano – to lahko pomeni dodatno obdavčitev osnovnih sredstev, zalog in neizkoriščenih davčnih olajšav. Nova družba tako začne iz nič, kar je lahko slabost, če je podjetnik že zgradil trdne poslovne odnose in prepoznavnost.

Kako izbrati pravo pot?

Če podjetnik želi ohraniti vse pogodbe, zaposlene in ugled, ki ga je gradil več let, je preoblikovanje s.p. v d.o.o. običajno boljša izbira. Tudi če bo dejavnost ostala popolnoma enaka, je navadno to bolj smiselna izbira.

Če pa mu je pomembnejše, da začne brez preteklih obveznosti in želi popolnoma svež začetek ter gre tudi za preusmeritev ali širitev dejavnosti, je bolj primerna pot zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o.

Končna odločitev je odvisna od poslovnih ciljev, finančnega položaja in davčne optimizacije, zato je pred dokončno odločitvijo seveda priporočljivo posvetovanje z računovodjo ali davčnim svetovalcem.

The post Preoblikovanje s.p. v d.o.o. ali zaprtje in nova ustanovitev d.o.o. – katera možnost je boljša? appeared first on ARDHON računovodstvo.

Redno spremljanje financ

Za vsakega podjetnika je priporočljivo redno pregledovanje prihodkov in odhodkov. S tem lahko hitro opazimo morebitne finančne težave ter jih pravočasno naslovimo in rešimo.

S sodobnimi računovodskimi orodji zagotavljamo natančne evidence, ločimo poslovne in osebne finance ter optimiziramo stroške. Tako zagotavljamo finančno preglednost in zmanjšujemo tveganja.

Za samostojne podjetnike (s.p.) ločen poslovni bančni račun po zakonu ni obvezen, vendar nam vsekakor olajša računovodske evidence in davčni nadzor. Če želimo optimizirati stroške, se lahko odločimo za poslovni račun pri kakšni izmed tujih tako imenovanih neobank (na primer Revolut ali N26), kjer so takšni bančni računu po večini brezplačni, zagotavljajo pa enako stopnjo varnosti kot pri slovenskih bankah.

Pravočasno plačilo davkov in prispevkov

Hitro se lahko zgodi, da v vrvežu poslovanja iz dneva v dan podjetnik pozabi na svoje obveznosti do države. Redno in pravočasno plačilo davkov ter prispevkov zmanjša tveganje za zamudne obresti in kazni. To je še eno področje, kjer se pokažejo prednosti sodelovanja z računovodskim servisom, ki ima nalogo skrbeti, da bodo davki vedno poravnani.

Spremljati je potrebno tudi na primer davčne olajšave, ki jih lahko podjetnik uveljavi, in poskrbeti za optimizacijo davčnih obveznosti. Praksa hrambe računov, pogodb in drugih finančnih dokumentov pa je nujna za preglednost poslovanja in morebitne davčne inšpekcije.

Lokalni računovodski servis lahko podjetniku pomaga pri optimizaciji davkov in zagotovi skladnost z zakonodajo.

The post Najboljše računovodske prakse za samostojne podjetnike appeared first on ARDHON računovodstvo.

FURS je v nedavni analizi opozoril na obseg posojil, ki jih podjetja dajejo družbenikom in drugim povezanim osebam. Pri tem so izpostavili, da gre za instrument, ki je pogosto uporabljen za prikrito izplačilo dobička.

Ste si kot lastnik d.o.o. sposodili sredstva in jih niste vrnili?

Po podatkih je imelo v letu 2023 1.319 družb z omejeno odgovornostjo, ki imajo pet ali manj družbenikov – fizičnih oseb, skupaj 753,8 milijona evrov danih dolgoročnih in kratkoročnih posojil, pri čemer so upoštevali le posojila, višja od 100.000 evrov.

FURS posebej izpostavlja, da so problematična predvsem posojila, ki jih podjetja odobravajo lastnikom in povezanim osebam. “Ta posojila se nato ne vrnejo ali se podaljšujejo leto za letom, praviloma niso zavarovana, posojilojemalci jih ne odplačujejo ali jih odplačujejo le delno (saj nimajo dohodkov, da bi odplačilo sploh bilo mogoče),” opozarjajo. Ob tem se Uprava sprašuje, ali bi podjetje pod enakimi pogoji dalo posojilo tudi nepovezani fizični osebi.

Nadzorni postopki kažejo, da se takšna posojila v nekaterih primerih uporabljajo kot način financiranja življenjskega sloga lastnikov podjetij, ne da bi bila ta posojila dejansko vrnjena.

Z računovodskega vidika je ključno, da se pri takšnih posojilih pravilno evidentira njihova ekonomska vsebina ter se upoštevajo davčni vidiki. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 27/2024 poudarilo, da je pri davčnem nadzoru treba preveriti vse okoliščine posojilnih transakcij, saj se šele na tej podlagi lahko presodi, ali gre za dejansko posojilo ali prikrito izplačilo dobička.

FURS si ob tem želi sprememb zakonodaje, ki bi takšne možnosti “preprečile oziroma omejile”. Zgolj nadzorni postopki namreč ne zadostujejo, so prepričani.

Kako naprej?

Pri obravnavi tovrstnih posojil se podjetja davčnim tveganjem lahko izognejo tako, da:

• zagotovijo ustrezno dokumentacijo, ki jasno opredeljuje pogoje posojila,
• določijo tržne obrestne mere,
• skrbijo za pravočasno vračanje posojil,
• upoštevajo davčne posledice morebitne davčne obravnave posojila kot prikritega izplačila dobička.

FURS napoveduje, da bodo tovrstnim posojilom še naprej posvečali pozornost ter jih podrobno preverjali v nadzornih postopkih. “Nesporno je, da lastniki podjetij lahko porabljajo svoja sredstva, vendar z upoštevanjem davčnih pravil. V postopkih bomo glede na vse okoliščine presojali resnično naravo konkretnih sklenjenih posojilnih pogodb,” zaključujejo.

The post FURS opozarja na posojila družbenikom in povezanim osebam appeared first on ARDHON računovodstvo.

Normiran s.p. ima svoje stroške že vnaprej določene po pavšalu, ki znaša 80 % vseh prihodkov. To pomeni, da je obdavčenih le preostalih 20 % prihodkov, pri čemer davčna stopnja znaša 20 %. Poenostavljen izračun nam pokaže, da pri normiranem s.p.-ju davek oziroma dohodnina efektivno znaša 4 % vseh prihodkov. Zaradi takšne ureditve je potrebno voditi zgolj evidenco izdanih računov, kar občutno olajša in poenostavi računovodstvo.

Prednosti normiranega s.p.:

• Enostavnejše in cenejše računovodstvo
• Nižja davčna osnova, če so dejanski stroški nižji od normiranih 80 %
• Ugodno za podjetnike z visokimi prihodki in nizkimi stroški

Slabosti normiranega s.p.:

• Omejitev prihodkov (30.000 evrov za popoldanski s.p. ali 60.000 evrov za polni s.p.; v dveh zaporednih letih pa 60.000 evrov oziroma 120.000 evrov)
• Če so vaši dejanski stroški višji od 20 % prihodkov, je navaedn s.p. ugodnejši
• Ni možnosti uveljavljanja davčnih olajšav

Pri navadnem s.p. so stroški dejanski – torej je tukaj potrebno poročati tudi o prejetih računih, da smo lahko tako upravičeni do zmanjšanja davčne osnove za dejanske stroške. Dohodnina se nato izračuna po dohodninski lestvici.

Prednosti navadnega s.p.:

• Možnost uveljavljanja dejanskih stroškov
• Ugodno za podjetnike z večjimi investicijami in večjimi operativnimi stroški
• Večja fleksibilnost pri davčnem načrtovanju
• Možnost koriščenja olajšav za zaposlovanje ali investicije

Slabosti klasičnega s.p.:

• Zahteva več administrativnega dela in vodenja računovodstva
• Ob večjih prihodkih in nizkih stroških je davčna obremenitev lahko višja

Poleg tega je vredno dodati, da prispevki za socialno varnost, ki jih mora plačevati vsak samostojni podjetnik, pri normiranem s.p. ne zmanjšujejo davčne osnove, torej se ne štejejo med stroške, pri navadnem s.p. pa se. Enako velja za splošno olajšavo, ki jo navaden s.p. lahko izkoristi, normirani pa ne.

Kaj izbrati? Če imate nizke stroške in stabilne prihodke, je normiran s.p. bolj ugodna izbira. Če pa imate višje dejanske stroške in potrebujete možnost optimizacije davčne osnove, je navaden s.p. bolj primeren. V vsakem primeru je priporočljivo, da se pred odločitvijo posvetujete z računovodskim strokovnjakom, ki bo ocenil vašo specifično situacijo.

Za hiter izračun si lahko pomagate tudi s spletnim kalkulatorjem Obdavcen.si, kjer lahko primerjate različne oblike opravljanja dejavnosti in njihove obdavčitve.

The post Normiran ali navaden s.p. – kaj se bolj splača? appeared first on ARDHON računovodstvo.