Spremembe pri vstopu v sistem normiranih odhodkov

V letu 2026 boste lahko kot s.p. vstopili v sistem normiranih odhodkov, če vaši prihodki za leto 2025 ne bodo presegli:

• 50.000 evrov (prej 30.000 evrov), če ste popoldanski s.p., s.p. za krajši delovni čas ali ste s.p. imeli odprt manj kot 9 mesecev, ali
• 120.000 evrov (prej 60.000 evrov, če ste bili vsaj 9 mesecev v letu 2025 obvezno zavarovani kot samozaposlena oseba za polni delovni čas, ali
• 120.000 € na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, če gre za zavezance iz 47/2 člena ZDoh-2.

Velika novost je omejitev ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov. Zavezanec ne sme ponovno priglasiti normiranih odhodkov, če je v zadnjih letih:

• prenehal opravljati dejavnost, ali
• izstopil iz sistema normiranih odhodkov.

Ponovno lahko vstopi šele po več kot 5 davčnih letih od izstopa ali prenehanja. Leto prenehanja se v ta rok ne šteje.

Prehodna določba določa, da se ta omejitev uporablja za vse izstope in prenehanja dejavnosti od 1. januarja 2026 dalje. Če je zavezanec izstopil ali prenehal dejavnost do konca leta 2025, ponovni vstop ni omejen s 5-letnim rokom (seveda le, če ustreza prihodkovnim pogojem).

Primer

• Zavezanec 10. januarja 2026 zapre s. p. (ali npr. odjavi sobodajalstvo).
• Ponovno registrira dejavnost 1. junija 2026.

Ker je dejavnost prenehal v letu 2026, ne sme priglasiti normiranih odhodkov v letu 2026 ali v naslednjih letih. Normiranost bo lahko izbral šele s 1. 1. 2032, če bo dejavnost dotlej neprekinjeno registrirana in bo izpolnjeval prihodkovne pogoje.

Spremembe pri izstopu iz sistema normiranih odhodkov

Zakon spreminja tudi pravila za obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov. Nova pravila se uporabljajo že za izstop v letu 2026, pri čemer se upošteva povprečje prihodkov iz let 2024 in 2025.

Preiti morate na dejanske odhodke oziroma postati “navaden” s.p. (in voditi ustrezne knjige), če povprečje vaših prihodkov v dveh zaporednih predhodnih letih presega:

• 120.000 €, če ste bili v obeh letih “redni s. p.” (obvezno zavarovani za polni delovni čas vsaj 9 mesecev), ali
• 50.000 €, če v obeh letih pogoja obveznega polnega zavarovanja niste izpolnjevali
  (torej npr. popoldanski s. p.), ali
• 85.000 €, če ste bili eno leto “redni”, drugo leto pa “popoldanski”, ali
• 120.000 € na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva, če gre za zavezance iz šestega odstavka 6. člena.

Če zavezanec v enem od dveh predhodnih let sploh ni opravljal dejavnosti, se to leto vseeno upošteva pri povprečju, prihodki pa se štejejo kot nič (0 evrov).

To pomeni, da lahko zavezanec iz sistema izpade že po prvem letu poslovanja, če že v prvem letu preseže polovico ustreznega praga.

Primer

• Zavezanec začne dejavnost 1. 6. 2025.
• V letu 2025 zasluži 110.000 €.
• Pogoja 9 mesecev obveznega zavarovanja ne izpolnjuje (le 7 mesecev poslovanja).

Povprečje prihodkov za izstop v 2026 je:

• leto 2024: 0 € (ni posloval),
• leto 2025: 110.000 €.

Povprečje = (0 + 110.000) / 2 = 55.000 €.

Ker presega nižji prag 50.000 € (v obeh letih ne izpolnjuje pogoja 9 mesecev), mora zavezanec v letu 2026 izstopiti iz sistema normirancev.

Nova davčna stopnja za normirance (progresivna obdavčitev)

ZPZR uvaja novo, progresivno davčno lestvico za normirance, ki se uporablja od leta 2026 dalje. Višina davčne stopnje je odvisna od tega, ali je bil zavezanec v davčnem letu ustrezno obvezno zavarovan vsaj 9 mesecev.

Zavezanci z izpolnjenim pogojem polnega zavarovanja 9 mesecev (“redni s. p.”)

Dohodnina se izračuna po stopnji:

• 20 % do davčne osnove 72.000 €,
• 35 % za del osnove nad 72.000 €.

Zavezanci brez izpolnjenega pogoja polnega zavarovanja 9 mesecev (npr. “popoldanski s. p.”)

Dohodnina se izračuna po stopnji:

• 20 % do davčne osnove 33.000 €,
• 35 % za del osnove nad 33.000 €.

Kmečka gospodinjstva (šesti odstavek 6. člena)

Dohodnina se izračuna po stopnji:

• 20 % do davčne osnove 72.000 € na nosilca in člana,
• 35 % za del osnove nad 72.000 €.

Primer

Zavezanec je v letu 2026 “redni s. p.” in ustvari 130.000 € prihodkov.

Priznani normirani odhodki (59. člen ZDoh-2):

• 80 % do 60.000 € → 48.000 €
• 0 % nad 60.000 € → 0 €
• Skupaj: 48.000 €

Davčna osnova:

• 130.000 – 48.000 = 82.000 €

Dohodnina:

• 20 % od 72.000 € = 14.400 €
• 35 % od 10.000 € (del nad 72.000) = 3.500 €

Skupaj: 17.900 € dohodnine.

The post Normiranci po novem: kakšne spremembe se obetajo v 2026? appeared first on ARDHON računovodstvo.

Poleg tega ostajata še vedno na voljo tudi prijava z digitalnim potrdilom ter prijava z davčno številko in geslom.

Za uporabo nove funkcije potrebujete:

• aplikacijo eOsebna, ki jo lahko brezplačno prenesete iz Google Play ali App Store,
• virtualizirano osebno izkaznico, dodano v aplikacijo.

Ko je vaša osebna izkaznica uspešno povezana z aplikacijo, se lahko v eDavke prijavite tudi preko računalnika.

Več informacij o elektronski osebni izkaznici najdete na uradni strani SI-TRUST, postopek nove prijave pa je prikazan tudi v kratkem predstavitvenem videu na spletni strani Finančne uprave.

The post Nov način prijave v eDavke z virtualno osebno izkaznico prek mobilnega telefona appeared first on ARDHON računovodstvo.

Preoblikovanje s.p. v d.o.o. – statusna kontinuiteta

Pri statusnem preoblikovanju podjetnik ne zapira dejavnosti, ampak svoj s.p. prenese v novo pravno obliko d.o.o. Gre za statusno kontinuiteto, kar pomeni, da podjetje ohrani:

• davčno zgodovino (neprekinjenost davčnih obveznosti in pravic),
• pogodbe z dobavitelji in strankami,
• zaposlene (prenesejo se brez prekinitve),
• pravice in obveznosti (npr. leasingi, krediti, dovoljenja).

Prednost tega pristopa je torej predvsem v kontinuiteti – podjetje formalno spremeni pravno obliko, vendar ostane isto v očeh poslovnih partnerjev in davčnih organov.

Slabost pa je, da je postopek bolj zapleten. Potrebna je cenitev kapitala, v postopek se vključi notarja, podjetnik pa mora računati na več administrativnih stroškov. Poleg tega preoblikovanje ne omogoča popolnega “novega začetka”, saj se prenesejo tudi vse obveznosti iz preteklosti.

Zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o. – popoln začetek na novo

Druga možnost je, da podjetnik svoj s.p. uradno zapre in nato ločeno ustanovi novo d.o.o. V tem primeru gre za popolnoma novo pravno osebo, brez povezave s starim s.p.

Prednost te poti je v tem, da podjetje začne brez bremen iz preteklosti. Ni potrebno izvajati cenitev kapitala, postopek ustanovitve je preprostejši in podjetnik lahko na novo zasnuje ime, podobo in strategijo podjetja.

Po drugi strani pa se z zaprtjem s.p. prekine kontinuiteta poslovanja. Pogodbe, zaposleni in obveznosti se ne prenesejo samodejno, ampak jih mora podjetnik znova urediti. Ob zaprtju s.p. nastopijo tudi davčne posledice, saj se dejavnost šteje za prenehano – to lahko pomeni dodatno obdavčitev osnovnih sredstev, zalog in neizkoriščenih davčnih olajšav. Nova družba tako začne iz nič, kar je lahko slabost, če je podjetnik že zgradil trdne poslovne odnose in prepoznavnost.

Kako izbrati pravo pot?

Če podjetnik želi ohraniti vse pogodbe, zaposlene in ugled, ki ga je gradil več let, je preoblikovanje s.p. v d.o.o. običajno boljša izbira. Tudi če bo dejavnost ostala popolnoma enaka, je navadno to bolj smiselna izbira.

Če pa mu je pomembnejše, da začne brez preteklih obveznosti in želi popolnoma svež začetek ter gre tudi za preusmeritev ali širitev dejavnosti, je bolj primerna pot zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o.

Končna odločitev je odvisna od poslovnih ciljev, finančnega položaja in davčne optimizacije, zato je pred dokončno odločitvijo seveda priporočljivo posvetovanje z računovodjo ali davčnim svetovalcem.

The post Preoblikovanje s.p. v d.o.o. ali zaprtje in nova ustanovitev d.o.o. – katera možnost je boljša? appeared first on ARDHON računovodstvo.

Kdo bo moral prispevek plačevati?

Zavezanci za plačilo prispevka bodo tisti, ki že zdaj plačujejo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Mednje spadajo:

• delodajalci in zaposleni, ki plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodb izven dela,
• prejemniki dohodkov iz drugega pravnega razmerja (npr. avtorski honorarji, podjemne pogodbe),
• samozaposleni in vsi, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
• upokojenci in kmetje, ki prejemajo preživnino po posebnih predpisih,
• zavarovane osebe za DO, ki v sistem zdravstvenega zavarovanja sodijo kot družinski člani zakonca ali starša.

Kdo prispevka ne bo plačeval?

Obveznost plačila ne bo veljala za zavarovance, vključene kot družinski člani – predvsem otroke, pastorke, vnuke ali druge otroke brez staršev, ki jih zavarovanec preživlja. Ti tudi po 1. juliju 2025 ne bodo dolžni plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Kolikšen bo prispevek?

Višina prispevka bo odvisna od statusa zavezanca:

• Zaposleni bodo plačevali 1 %, prav toliko tudi delodajalci, kar pomeni skupni prispevek v višini 2 % od bruto osnove,
• upokojenci in kmetje s preživnino bodo prispevali 1 %,
• samozaposleni, poslovodni delavci in tisti, ki delajo za tujega delodajalca, ki ni zavezan za slovensko zdravstveno zavarovanje, bodo morali prispevati celotna 2 %,
• posebne skupine, kot so rejniki ali starši, ki uveljavljajo določene pravice iz starševskega varstva, bodo prav tako plačevale 2 %.

Prispevek se bo obračunaval od istih osnov kot zdravstveni prispevki: to so bruto plače, honorarji, dohodki iz dejavnosti in druge podobne osnove. V določenih primerih (npr. za družinske člane, ki sami ne plačujejo zdravstvenih prispevkov) bo osnova znašala 25 % povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za prejšnje leto.

Kako bo potekal obračun?

Prispevek bo zavezanec obračunaval in plačeval skupaj z drugimi obveznimi prispevki – na istem REK obrazcu. V določenih primerih bo višina prispevka določena z odločbo pristojnega organa.

Postopek pobiranja bo tako povsem primerljiv z obstoječimi prispevki za pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje – enaki bodo tudi roki in odgovornosti.

Ozadje

V Sloveniji je bilo leta 2023 uvedeno novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (DO), ki ga ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Ta zakon je bil leto dni pozneje že dopolnjen, kar je prineslo nekaj sprememb, ki jih je pomembno poznati za pravilen obračun prispevkov.

Na podlagi zakona je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavarovancem že po uradni dolžnosti izdal odločbe, s katerimi jim je bila priznana lastnost zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo. Te odločbe veljajo od 3. avgusta 2023, kar pomeni, da so osebe, ki so jih prejele, od tega datuma vključene v obvezno zavarovanje za DO.

Kdo je zavarovan za dolgotrajno oskrbo?

Po zakonu so za dolgotrajno oskrbo obvezno zavarovane vse osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe zunaj dela – bodisi kot zavarovanci bodisi kot družinski člani. Pogoj za vključitev v zavarovanje je tudi dopolnjena starost 18 let.

Obstajajo pa tudi izjeme. Mlajši od 18 let so lahko prav tako vključeni v obvezno zavarovanje za DO, če so v zdravstveno zavarovanje vključeni kot:

• zaposleni v delovnem razmerju,
• samostojni podjetniki ali posamezniki, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost,
• nosilci kmetijske dejavnosti ali
• družbeniki ali ustanovitelji zavodov z aktivno poslovodno funkcijo.

Kdo ni zavarovan?

Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne velja za vse. Izključene so naslednje skupine:

• osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem zdravstvenem nosilcu in zato ne morejo uveljavljati pravic iz slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe,
• tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Sloveniji, ter njihovi družinski člani, če so zavarovani prek njih,
• osebe, mlajše od 18 let, ki so vključene v zdravstveno zavarovanje kot družinski člani, a ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v sistem DO (razen v zgoraj navedenih izjemah).

The post Vse kar morate vedeti o novem prispevku za dolgotrajno oskrbo appeared first on ARDHON računovodstvo.

FURS je v nedavni analizi opozoril na obseg posojil, ki jih podjetja dajejo družbenikom in drugim povezanim osebam. Pri tem so izpostavili, da gre za instrument, ki je pogosto uporabljen za prikrito izplačilo dobička.

Ste si kot lastnik d.o.o. sposodili sredstva in jih niste vrnili?

Po podatkih je imelo v letu 2023 1.319 družb z omejeno odgovornostjo, ki imajo pet ali manj družbenikov – fizičnih oseb, skupaj 753,8 milijona evrov danih dolgoročnih in kratkoročnih posojil, pri čemer so upoštevali le posojila, višja od 100.000 evrov.

FURS posebej izpostavlja, da so problematična predvsem posojila, ki jih podjetja odobravajo lastnikom in povezanim osebam. “Ta posojila se nato ne vrnejo ali se podaljšujejo leto za letom, praviloma niso zavarovana, posojilojemalci jih ne odplačujejo ali jih odplačujejo le delno (saj nimajo dohodkov, da bi odplačilo sploh bilo mogoče),” opozarjajo. Ob tem se Uprava sprašuje, ali bi podjetje pod enakimi pogoji dalo posojilo tudi nepovezani fizični osebi.

Nadzorni postopki kažejo, da se takšna posojila v nekaterih primerih uporabljajo kot način financiranja življenjskega sloga lastnikov podjetij, ne da bi bila ta posojila dejansko vrnjena.

Z računovodskega vidika je ključno, da se pri takšnih posojilih pravilno evidentira njihova ekonomska vsebina ter se upoštevajo davčni vidiki. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 27/2024 poudarilo, da je pri davčnem nadzoru treba preveriti vse okoliščine posojilnih transakcij, saj se šele na tej podlagi lahko presodi, ali gre za dejansko posojilo ali prikrito izplačilo dobička.

FURS si ob tem želi sprememb zakonodaje, ki bi takšne možnosti “preprečile oziroma omejile”. Zgolj nadzorni postopki namreč ne zadostujejo, so prepričani.

Kako naprej?

Pri obravnavi tovrstnih posojil se podjetja davčnim tveganjem lahko izognejo tako, da:

• zagotovijo ustrezno dokumentacijo, ki jasno opredeljuje pogoje posojila,
• določijo tržne obrestne mere,
• skrbijo za pravočasno vračanje posojil,
• upoštevajo davčne posledice morebitne davčne obravnave posojila kot prikritega izplačila dobička.

FURS napoveduje, da bodo tovrstnim posojilom še naprej posvečali pozornost ter jih podrobno preverjali v nadzornih postopkih. “Nesporno je, da lastniki podjetij lahko porabljajo svoja sredstva, vendar z upoštevanjem davčnih pravil. V postopkih bomo glede na vse okoliščine presojali resnično naravo konkretnih sklenjenih posojilnih pogodb,” zaključujejo.

The post FURS opozarja na posojila družbenikom in povezanim osebam appeared first on ARDHON računovodstvo.

Finančna uprava pri izvajanju nadzorov v zdravstveni dejavnosti ugotavlja, da zavezanci pri izvedbi lepotnih in estetskih posegov ne obračunavajo DDV, saj menijo, da gre za storitev, ki je oproščena plačila DDV.

Z namenom spodbujanja davčnih zavezancev k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti Finančna uprava del svojih aktivnosti usmerja tudi v preventivno delovanje in s tem poskuša zmanjševati administrativno breme zavezancev.

Estetske operacije, ki niso posledica zdravljenja v smislu ohranjanja zdravja posameznika, temveč so posledica staranja in se opravijo zaradi subjektivnega razumevanja osebe, na kateri je tak poseg opravljen, niso oproščene plačila DDV.

“Ob tem vas želimo seznaniti, da v skladu z 88.b členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) lahko davčni zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV,” še dodajajo.

Več o popravljanju napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu DDV si lahko preberete na spletni strani Finančne uprave. Objavljeno je tudi podrobnejše pojasnilo glede DDV obravnave zdravstvenih storitev.

The post Obračun DDV pri lepotnih in estetskih posegih appeared first on ARDHON računovodstvo.