Minimalni prispevki za s.p.

Osnova za minimalne prispevke za s.p. predstavlja 60 % povprečne bruto plače, kar trenutno znaša 1.436,95 €.

Maksimalni prispevki za s.p.

Osnova za maksimalne prispevke za s.p. predstavlja 3,5-kratnik povprečne bruto plače, kar trenutno znaša 8.382,22 €.

Obračun in plačilo prispevkov

FURS vsak mesec sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) ter ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki.

Če podatki v POPSV niso pravilni ali popolni, ali če POPSV ni bil predložen, mora podjetnik ali računovodja v sistem eDavki sam predložiti obrazec OPSV najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Prispevki se spreminjajo vsako leto, običajno januarja, glede na novo povprečno plačo. Pomembno je redno spremljati objave FURS in ZZZS. Višini prispevkov je enaka tako za navaden s.p. kot za normiran s.p..

Prvič odpirate s.p.? Poglejte, za koliko so prispevki nižji

Odločitev za odprtje s.p. je pomemben korak, dobra novica pa je, da država začetnikom ponuja precejšnje olajšave. Če prvič odpirate s.p., ste lahko upravičeni do znižanih prispevkov za socialno varnost v prvih 24 mesecih poslovanja.

Kako to izgleda v praksi?

• Prvo leto: prispevki za PIZ so nižji za 50 %
• Drugo leto: prispevki za PIZ so nižji za 30 %

Višina ostalih prispevkov je nespremenjena. Pogoji? Nižji znesek velja samo v primeru prvega vpisa v register, torej ob prvi registraciji dejavnosti.

Prispevki za popoldanski s.p. v letu 2025

Popoldanski s.p. je oblika samostojnega podjetništva, ki jo odpre oseba, ki je že zaposlena za polni delovni čas pri drugem delodajalcu. Ker so ti zavarovani že prek zaposlitve, imajo popoldanski s.p.-ji precej nižjo finančno obremenitev.

Prispevki so pavšalni, ne glede na zaslužek, in jih določa država. Popoldanski s.p. jih plačuje vsak mesec, tudi če nima prihodkov.

Prispevke samostojno obračuna FURS. Popoldanski s.p. ne oddaja mesečnih obračunov (npr. OPSVZ), kot to velja za redni s.p.. Plačilo je obvezno do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

The post Višina prispevkov za s.p. – november 2025 appeared first on ARDHON računovodstvo.

Preoblikovanje s.p. v d.o.o. – statusna kontinuiteta

Pri statusnem preoblikovanju podjetnik ne zapira dejavnosti, ampak svoj s.p. prenese v novo pravno obliko d.o.o. Gre za statusno kontinuiteto, kar pomeni, da podjetje ohrani:

• davčno zgodovino (neprekinjenost davčnih obveznosti in pravic),
• pogodbe z dobavitelji in strankami,
• zaposlene (prenesejo se brez prekinitve),
• pravice in obveznosti (npr. leasingi, krediti, dovoljenja).

Prednost tega pristopa je torej predvsem v kontinuiteti – podjetje formalno spremeni pravno obliko, vendar ostane isto v očeh poslovnih partnerjev in davčnih organov.

Slabost pa je, da je postopek bolj zapleten. Potrebna je cenitev kapitala, v postopek se vključi notarja, podjetnik pa mora računati na več administrativnih stroškov. Poleg tega preoblikovanje ne omogoča popolnega “novega začetka”, saj se prenesejo tudi vse obveznosti iz preteklosti.

Zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o. – popoln začetek na novo

Druga možnost je, da podjetnik svoj s.p. uradno zapre in nato ločeno ustanovi novo d.o.o. V tem primeru gre za popolnoma novo pravno osebo, brez povezave s starim s.p.

Prednost te poti je v tem, da podjetje začne brez bremen iz preteklosti. Ni potrebno izvajati cenitev kapitala, postopek ustanovitve je preprostejši in podjetnik lahko na novo zasnuje ime, podobo in strategijo podjetja.

Po drugi strani pa se z zaprtjem s.p. prekine kontinuiteta poslovanja. Pogodbe, zaposleni in obveznosti se ne prenesejo samodejno, ampak jih mora podjetnik znova urediti. Ob zaprtju s.p. nastopijo tudi davčne posledice, saj se dejavnost šteje za prenehano – to lahko pomeni dodatno obdavčitev osnovnih sredstev, zalog in neizkoriščenih davčnih olajšav. Nova družba tako začne iz nič, kar je lahko slabost, če je podjetnik že zgradil trdne poslovne odnose in prepoznavnost.

Kako izbrati pravo pot?

Če podjetnik želi ohraniti vse pogodbe, zaposlene in ugled, ki ga je gradil več let, je preoblikovanje s.p. v d.o.o. običajno boljša izbira. Tudi če bo dejavnost ostala popolnoma enaka, je navadno to bolj smiselna izbira.

Če pa mu je pomembnejše, da začne brez preteklih obveznosti in želi popolnoma svež začetek ter gre tudi za preusmeritev ali širitev dejavnosti, je bolj primerna pot zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o.

Končna odločitev je odvisna od poslovnih ciljev, finančnega položaja in davčne optimizacije, zato je pred dokončno odločitvijo seveda priporočljivo posvetovanje z računovodjo ali davčnim svetovalcem.

The post Preoblikovanje s.p. v d.o.o. ali zaprtje in nova ustanovitev d.o.o. – katera možnost je boljša? appeared first on ARDHON računovodstvo.

Program omogoča zaposlitev mladih brezposelnih oseb za nedoločen čas s pomočjo subvencije ter spodbuja pridobivanje izkušenj in dodatno izobraževanje ob podpori mentorja.

Ciljna skupina so osebe mlajše od 30 let, ki so v evidenci brezposelnih oseb prijavljene vsaj tri mesece. Brezposelne osebe mlajše od 30 let se lahko vključijo tudi brez trimesečne prijave, če so prejemniki denarne socialne pomoči ali denarnega nadomestila, invalidne osebe ali pripadniki romske skupnosti.

Subvencija za zaposlitev

Delodajalci, ki zaposlijo upravičeno mlado osebo za nedoločen čas, lahko prejmejo subvencijo 18 zaporednih mesecev v višini 660 ali 710 evrov mesečno, odvisno od profila vključene osebe. Zaposlitev mora biti sklenjena za nedoločen čas in za najmanj 20 ur tedensko.

Zaposlena oseba se mora v prvih 15 mesecih udeležiti izobraževanja ali usposabljanja v skupnem trajanju vsaj 30 šolskih ur. To je pogoj za izplačilo zadnjih treh mesecev subvencije.

Delodajalci lahko ponudbe na javno povabilo oddajo od 17. aprila 2025 od 14. ure do vključno 28. februarja 2026 oziroma do razdelitve sredstev.

The post Trajno zaposlovanje mladih 2025: subvencije za zaposlitev mladih za nedoločen čas appeared first on ARDHON računovodstvo.

Vsak podjetnik mora postati DDV zavezanec, ko njegov obdavčljivi promet v zadnjih 12 mesecih preseže 60.000 evrov.

Če davčni zavezanec v tekočem koledarskem letu ustvari več kot 60.000 evrov prometa v Sloveniji, vendar ta ne preseže 66.000 evrov, mora še v istem letu pravočasno oddati zahtevo za pridobitev DDV številke, ki bo dodeljena s 1. januarjem naslednjega leta.

Če pa zavezanec v istem letu doseže promet, ki presega 66.000 evrov, mora zahtevo za DDV številko vložiti najpozneje v tistem mesecu, ko ta znesek preseže. V tem primeru postane zavezanec za DDV že v mesecu, ko je presežek nastal.

Poleg tega obstajajo še druge situacije, ko je registracija obvezna – na primer ob opravljanju čezmejnih storitev znotraj EU ali uvozu blaga.

Podjetje pa se lahko v sistem vključi tudi prostovoljno, kar je pogosto smiselno za tista podjetja, ki poslujejo pretežno z drugimi DDV zavezanci.

Kaj prinaša zavezanost za DDV?

Zavezanec mora redno obračunavati in poročati DDV (mesečno ali trimesečno), izdajati račune z navedbo DDV številke, voditi ustrezne evidence in skrbeti za pravilno dokumentacijo. Medtem pa pridobi tudi pravico do odbitka vstopnega DDV, kar pomeni nižje dejanske stroške nabave. To je velika prednost, če ima podjetje veliko vhodnih stroškov ali investira v razvoj.

Za podjetje, ki prodaja končnim potrošnikom (B2C), in ima nizke stroške, se zavezanost običajno ne izplača – saj bi moralo zaradi DDV povišati cene. V tem primeru je lahko za konkurenčnost bolje ostati zunaj sistema, v kolikor podjetje seveda ne presega meje.

DDV zavezanost torej ni le administrativna obveznost – je del strategije. Če podjetje pretežno posluje s končnimi kupci in ima nizke vhodne stroške, je smiselno ostati izven sistema. Če pa sodeluje z drugimi podjetji in veliko vlaga, je zavezanost pogosto prednost. Ključno je razumeti svoje poslovanje in vedeti, kdaj je pravi trenutek za registracijo.

The post Kdaj postati zavezanec za DDV in kaj to pomeni za podjetnika appeared first on ARDHON računovodstvo.

Na razpis se lahko prijavijo mikro in mala podjetja z najmanj enim zaposlenim, ustanovljena pred 1. januarjem 2023 in locirana v kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije. Krediti so namenjeni financiranju materialnih in nematerialnih investicij ter tekočih stroškov, kot so plače zaposlenih, stroški storitev, materiala in trgovskega blaga.

Mikrokredit se odobri z ročnostjo od dveh do petih let, z možnostjo moratorija do šest mesecev, ki se lahko podaljša na polovico dobe ročnosti kredita. Obrestna mera znaša 37,5-odstotni šestmesečni EURIBOR, povečan za fiksni pribitek 0,8 odstotka. Podjetja za pridobitev kredita ne bodo imela nobenih stroškov vodenja ali odobritve, zavarovanje pa se uredi z osmimi menicami podjetja.

Kdo se lahko prijavi?

Na razpis se lahko prijavijo podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• so mikro ali mala podjetja,
• imajo vsaj enega zaposlenega,
• so bila ustanovljena pred 1. januarjem 2023,
• imajo sedež v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije.

Kaj lahko podjetja financirajo?

Mikrokrediti so namenjeni financiranju tako investicij kot tudi obratnih sredstev. Upravičeni stroški vključujejo:

• nakup nove opreme,
• nakup patentiranih pravic, licenc, blagovnih znamk,
• stroške materiala in trgovskega blaga,
• storitve (najem storitev, zunanja pomoč ipd.),
• stroške dela (neto plače, prispevki, dohodnina, prevoz, prehrana, regres),
• pripadajoči DDV na ostale upravičene stroške.

Ključne značilnosti mikrokredita

• Višina kredita: od 5.000 do 25.000 EUR (ena vloga na podjetje),
• Obrestna mera: 37,5-odstotni 6-mesečni EURIBOR + 0,8 % fiksnega pribitka,
• Ročnost: od 2 do 5 let,
• Moratorij: do 6 mesecev z možnostjo podaljšanja (do polovice ročnosti),
• Kritje stroškov: do 100 % vrednosti upravičenih stroškov,
• Zavarovanje: 8 menic podjetja,
• Brez stroškov odobritve in vodenja.

Enostaven postopek prijave

Zaradi digitaliziranega postopka je prijava nezahtevna in poteka elektronsko preko ePortala SPS. Rok za oddajo vloge je 5. maj 2025 do 14. ure.

Več informacij in celoten razpis so dostopni na uradni spletni strani: https://www.podjetniskisklad.si/p7-2025-mikrokrediti-2025/

The post RAZPIS: do 25.000 evrov ugodnega mikrokredita za mikro in mala podjetja appeared first on ARDHON računovodstvo.

Slovenski tehnološki sklad bo deloval na principu lastniškega financiranja, pri čemer Slovenski podjetniški sklad (SPS) ne bo neposredno vlagal v podjetja. Namesto tega bo prek javnega razpisa izbral upravljavce skladov, ki bodo skupaj z zasebnimi investitorji investirali v inovativna podjetja z visokim potencialom za mednarodno rast. Ta program je del Slovenske startup strategije, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport z namenom krepitve slovenskega startup ekosistema.

Skupna razpoložljiva sredstva v okviru razpisa znašajo 10 milijonov evrov. Posameznemu skladu semenskega in/ali tveganega kapitala (STK) je na voljo do 5 milijonov evrov, vključno s stroški upravljanja. Razpis je namenjen zasebnim družbam tveganega kapitala, ki vlagajo v inovativna mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) s perspektivnimi tehnologijami, produkti ali storitvami, ki imajo velik potencial za globalno širitev.

Prijavijo se lahko vlagatelji, organizirani kot alternativni investicijski skladi (AIS), s sedežem v Sloveniji ali kateri koli drugi državi EU, pod pogojem, da STK pridobi vsaj 30 % kapitala od zasebnih investitorjev.

Vlagatelji morajo izpolnjevati zahteve glede upravljanja skladov, naložbene strategije, nadzora in postopkov za obvladovanje tveganj.

Postopek prijave je enostaven – podjetja oddajo vloge elektronsko prek ePortala na SPS.

Razpisni roki za prijavo so naslednji:

• 15. maj 2025 do 14. ure,
• 15. junij 2025 do 14. ure,
• 15. avgust 2025 do 14. ure,
• 15. september 2025 do 14. ure,
• 15. oktober 2025 do 14. ure,
• 15. november 2025 do 14. ure.

Podrobnosti o razpisu in pogojih prijave so na voljo v uradnem razpisu, ki ga najdete na spletni strani SPS ter v Uradnem listu RS št. 22/2025, objavljenem 4. aprila 2025.

The post Slovenski tehnološki sklad 2025: nova priložnost za vlagatelje v inovativna podjetja appeared first on ARDHON računovodstvo.

Skupna višina sredstev za ta poziv znaša 100.000 evrov. Podjetniki in posamezniki, ki se ukvarjajo z rokodelstvom, bodo lahko zaprosili za nepovratna sredstva v višini do 5.000 evrov na posamezen projekt. Cilj poziva je omogočiti podjetjem in obrtnikom, da razvijejo nove izdelke, ki bodo povečali konkurenčnost in prepoznavnost slovenske rokodelske industrije.

Upravičenci in merila za izbor

Upravičenci so fizične osebe, ki se ukvarjajo z rokodelstvom. V okviru tega poziva lahko zaprosijo za sredstva za razvoj novih izdelkov ali izboljšanje obstoječih, ki jih želijo tržno uveljaviti ali uvesti nove tehnologije v proizvodnjo. Pomembno je, da so prijavljeni projekti povezani z inovativnimi pristopi in razvojem, kar povečuje njihove možnosti za pridobitev sredstev.

Merila za izbor vključujejo inovativnost in razvoj novih rešitev, pričakovane gospodarske koristi, trajnost projekta ter usklajenost s predpisi in regulativami na področju rokodelstva. Prednost bodo imeli projekti, ki omogočajo širitev na tuje trge in vključevanje digitalizacije.

Upravičeni stroški vključujejo stroške raziskave in razvoja, stroške materialov in opreme, stroške trženja, kot so marketinški materiali, ter druge stroške, povezane z razvojem izdelkov. Pri tem morajo biti vsi stroški jasno dokumentirani, da bodo upravičeni do povračila.

Postopek prijave

Rok za oddajo vlog je 6. maj 2025. Vloge se lahko oddajo preko spletne platforme, kjer bodo prijavitelji morali predložiti projektne predloge, ki ustrezajo pogojem poziva. Podrobnosti o postopku prijave in merilih so na voljo na uradni spletni strani ministrstva, kjer so tudi objavljeni vse potrebne informacije za pravilno oddajo vloge.

Rok za prijavo: od 7. aprila do 6. maja 2025.

Javni poziv je del širših prizadevanj za podporo rokodelski industriji v Sloveniji, ki vključujejo tudi certificiranje izdelkov, prenos znanj in spodbujanje podjetništva na tem področju. Rokodelci bodo s pomočjo teh spodbude imeli priložnost za širitev svojih dejavnosti, izboljšanje produktivnosti in povečanje prepoznavnosti na trgu.

The post Ministrstvo objavilo javni poziv za finančne spodbude rokodelcem appeared first on ARDHON računovodstvo.

Redno spremljanje financ

Za vsakega podjetnika je priporočljivo redno pregledovanje prihodkov in odhodkov. S tem lahko hitro opazimo morebitne finančne težave ter jih pravočasno naslovimo in rešimo.

S sodobnimi računovodskimi orodji zagotavljamo natančne evidence, ločimo poslovne in osebne finance ter optimiziramo stroške. Tako zagotavljamo finančno preglednost in zmanjšujemo tveganja.

Za samostojne podjetnike (s.p.) ločen poslovni bančni račun po zakonu ni obvezen, vendar nam vsekakor olajša računovodske evidence in davčni nadzor. Če želimo optimizirati stroške, se lahko odločimo za poslovni račun pri kakšni izmed tujih tako imenovanih neobank (na primer Revolut ali N26), kjer so takšni bančni računu po večini brezplačni, zagotavljajo pa enako stopnjo varnosti kot pri slovenskih bankah.

Pravočasno plačilo davkov in prispevkov

Hitro se lahko zgodi, da v vrvežu poslovanja iz dneva v dan podjetnik pozabi na svoje obveznosti do države. Redno in pravočasno plačilo davkov ter prispevkov zmanjša tveganje za zamudne obresti in kazni. To je še eno področje, kjer se pokažejo prednosti sodelovanja z računovodskim servisom, ki ima nalogo skrbeti, da bodo davki vedno poravnani.

Spremljati je potrebno tudi na primer davčne olajšave, ki jih lahko podjetnik uveljavi, in poskrbeti za optimizacijo davčnih obveznosti. Praksa hrambe računov, pogodb in drugih finančnih dokumentov pa je nujna za preglednost poslovanja in morebitne davčne inšpekcije.

Lokalni računovodski servis lahko podjetniku pomaga pri optimizaciji davkov in zagotovi skladnost z zakonodajo.

The post Najboljše računovodske prakse za samostojne podjetnike appeared first on ARDHON računovodstvo.

Poleg 60- ali 80-odstotne garancije SPS za zavarovanje bančnega kredita bodo podjetja upravičena tudi do znižane obrestne mere in drugih ugodnih pogojev najema kredita pri bankah, ki sodelujejo s SPS. Garancije bodo izdane za predhodno odobrene kredite s strani bank za večje investicije – za kredite do višine 1.250.000 EUR ali za obratna sredstva – za kredite do višine 200.000 EUR.

Ključne značilnosti garancij SPS

• Višina garancije: garancija krije 60-odstotno ali 80-odstotno vrednost bančnega kredita.
• Višina kredita: do 1.250.000 EUR kredita za večje investicije z ročnostjo do 10 let in moratorijem do 24 mesecev oz. do 200.000 EUR kredita za obratna sredstva z ročnostjo do 5 let in moratorijem do 6 mesecev.
• Obrestna mera: 6 mesečni EURIBOR + 0,25 % do 0,75 % pribitka, odvisno od vrste garancije.
• Kritje stroškov: kredit lahko krije do 80-odstotkov vrednosti upravičenih stroškov projekta, preostanek kritja so lastna sredstva.
• Stroški garancije: brez stroškov vodenja in odobritve garancije.

Vrste garancij

• 1. Splošne garancije – krediti za investicijska vlaganja.
• 2. Garancije za projekte zelenega, digitalnega in krožnega gospodarstva – krediti za investicije ali kombinacijo investicij in obratnih sredstev (projekt mora izpolnjevati vsaj en trajnostni kriterij).
• 3. Mikrogarancije – financiranje obratnih sredstev do 200.000 EUR (srednje velika podjetja) oz. 100.000 EUR (mikro in mala podjetja).

Možnost oddaje 2 vlog za različni kreditno-garancijski liniji.

Prijava na razpis

Zaradi digitaliziranih in optimiziranih postopkov je prijava nezahtevna. Vloge lahko podjetja tekoče oddajajo elektronsko preko ePortala na SPS. Prijavni roki so: 20. 3. 2025, 5. 4. 2025, 20. 4. 2025, 20. 5. 2025, 5. 6. 2025, 20. 6. 2025, 5. 7. 2025, 1. 9. 2025, 15. 9. 2025, 1. 10. 2025 in 15. 10. 2025 do 14 ure.

V kolikor bo po razpisanih sredstvih veliko povpraševanje se lahko razpis predčasno zapre.

The post Razpis: garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere appeared first on ARDHON računovodstvo.