Spremembe pri vstopu v sistem normiranih odhodkov

V letu 2026 boste lahko kot s.p. vstopili v sistem normiranih odhodkov, če vaši prihodki za leto 2025 ne bodo presegli:

• 50.000 evrov (prej 30.000 evrov), če ste popoldanski s.p., s.p. za krajši delovni čas ali ste s.p. imeli odprt manj kot 9 mesecev, ali
• 120.000 evrov (prej 60.000 evrov, če ste bili vsaj 9 mesecev v letu 2025 obvezno zavarovani kot samozaposlena oseba za polni delovni čas, ali
• 120.000 € na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, če gre za zavezance iz 47/2 člena ZDoh-2.

Velika novost je omejitev ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov. Zavezanec ne sme ponovno priglasiti normiranih odhodkov, če je v zadnjih letih:

• prenehal opravljati dejavnost, ali
• izstopil iz sistema normiranih odhodkov.

Ponovno lahko vstopi šele po več kot 5 davčnih letih od izstopa ali prenehanja. Leto prenehanja se v ta rok ne šteje.

Prehodna določba določa, da se ta omejitev uporablja za vse izstope in prenehanja dejavnosti od 1. januarja 2026 dalje. Če je zavezanec izstopil ali prenehal dejavnost do konca leta 2025, ponovni vstop ni omejen s 5-letnim rokom (seveda le, če ustreza prihodkovnim pogojem).

Primer

• Zavezanec 10. januarja 2026 zapre s. p. (ali npr. odjavi sobodajalstvo).
• Ponovno registrira dejavnost 1. junija 2026.

Ker je dejavnost prenehal v letu 2026, ne sme priglasiti normiranih odhodkov v letu 2026 ali v naslednjih letih. Normiranost bo lahko izbral šele s 1. 1. 2032, če bo dejavnost dotlej neprekinjeno registrirana in bo izpolnjeval prihodkovne pogoje.

Spremembe pri izstopu iz sistema normiranih odhodkov

Zakon spreminja tudi pravila za obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov. Nova pravila se uporabljajo že za izstop v letu 2026, pri čemer se upošteva povprečje prihodkov iz let 2024 in 2025.

Preiti morate na dejanske odhodke oziroma postati “navaden” s.p. (in voditi ustrezne knjige), če povprečje vaših prihodkov v dveh zaporednih predhodnih letih presega:

• 120.000 €, če ste bili v obeh letih “redni s. p.” (obvezno zavarovani za polni delovni čas vsaj 9 mesecev), ali
• 50.000 €, če v obeh letih pogoja obveznega polnega zavarovanja niste izpolnjevali
  (torej npr. popoldanski s. p.), ali
• 85.000 €, če ste bili eno leto “redni”, drugo leto pa “popoldanski”, ali
• 120.000 € na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva, če gre za zavezance iz šestega odstavka 6. člena.

Če zavezanec v enem od dveh predhodnih let sploh ni opravljal dejavnosti, se to leto vseeno upošteva pri povprečju, prihodki pa se štejejo kot nič (0 evrov).

To pomeni, da lahko zavezanec iz sistema izpade že po prvem letu poslovanja, če že v prvem letu preseže polovico ustreznega praga.

Primer

• Zavezanec začne dejavnost 1. 6. 2025.
• V letu 2025 zasluži 110.000 €.
• Pogoja 9 mesecev obveznega zavarovanja ne izpolnjuje (le 7 mesecev poslovanja).

Povprečje prihodkov za izstop v 2026 je:

• leto 2024: 0 € (ni posloval),
• leto 2025: 110.000 €.

Povprečje = (0 + 110.000) / 2 = 55.000 €.

Ker presega nižji prag 50.000 € (v obeh letih ne izpolnjuje pogoja 9 mesecev), mora zavezanec v letu 2026 izstopiti iz sistema normirancev.

Nova davčna stopnja za normirance (progresivna obdavčitev)

ZPZR uvaja novo, progresivno davčno lestvico za normirance, ki se uporablja od leta 2026 dalje. Višina davčne stopnje je odvisna od tega, ali je bil zavezanec v davčnem letu ustrezno obvezno zavarovan vsaj 9 mesecev.

Zavezanci z izpolnjenim pogojem polnega zavarovanja 9 mesecev (“redni s. p.”)

Dohodnina se izračuna po stopnji:

• 20 % do davčne osnove 72.000 €,
• 35 % za del osnove nad 72.000 €.

Zavezanci brez izpolnjenega pogoja polnega zavarovanja 9 mesecev (npr. “popoldanski s. p.”)

Dohodnina se izračuna po stopnji:

• 20 % do davčne osnove 33.000 €,
• 35 % za del osnove nad 33.000 €.

Kmečka gospodinjstva (šesti odstavek 6. člena)

Dohodnina se izračuna po stopnji:

• 20 % do davčne osnove 72.000 € na nosilca in člana,
• 35 % za del osnove nad 72.000 €.

Primer

Zavezanec je v letu 2026 “redni s. p.” in ustvari 130.000 € prihodkov.

Priznani normirani odhodki (59. člen ZDoh-2):

• 80 % do 60.000 € → 48.000 €
• 0 % nad 60.000 € → 0 €
• Skupaj: 48.000 €

Davčna osnova:

• 130.000 – 48.000 = 82.000 €

Dohodnina:

• 20 % od 72.000 € = 14.400 €
• 35 % od 10.000 € (del nad 72.000) = 3.500 €

Skupaj: 17.900 € dohodnine.

The post Normiranci po novem: kakšne spremembe se obetajo v 2026? appeared first on ARDHON računovodstvo.

Minimalni prispevki za s.p.

Osnova za minimalne prispevke za s.p. predstavlja 60 % povprečne bruto plače, kar trenutno znaša 1.436,95 €.

Maksimalni prispevki za s.p.

Osnova za maksimalne prispevke za s.p. predstavlja 3,5-kratnik povprečne bruto plače, kar trenutno znaša 8.382,22 €.

Obračun in plačilo prispevkov

FURS vsak mesec sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) ter ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki.

Če podatki v POPSV niso pravilni ali popolni, ali če POPSV ni bil predložen, mora podjetnik ali računovodja v sistem eDavki sam predložiti obrazec OPSV najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Prispevki se spreminjajo vsako leto, običajno januarja, glede na novo povprečno plačo. Pomembno je redno spremljati objave FURS in ZZZS. Višini prispevkov je enaka tako za navaden s.p. kot za normiran s.p..

Prvič odpirate s.p.? Poglejte, za koliko so prispevki nižji

Odločitev za odprtje s.p. je pomemben korak, dobra novica pa je, da država začetnikom ponuja precejšnje olajšave. Če prvič odpirate s.p., ste lahko upravičeni do znižanih prispevkov za socialno varnost v prvih 24 mesecih poslovanja.

Kako to izgleda v praksi?

• Prvo leto: prispevki za PIZ so nižji za 50 %
• Drugo leto: prispevki za PIZ so nižji za 30 %

Višina ostalih prispevkov je nespremenjena. Pogoji? Nižji znesek velja samo v primeru prvega vpisa v register, torej ob prvi registraciji dejavnosti.

Prispevki za popoldanski s.p. v letu 2025

Popoldanski s.p. je oblika samostojnega podjetništva, ki jo odpre oseba, ki je že zaposlena za polni delovni čas pri drugem delodajalcu. Ker so ti zavarovani že prek zaposlitve, imajo popoldanski s.p.-ji precej nižjo finančno obremenitev.

Prispevki so pavšalni, ne glede na zaslužek, in jih določa država. Popoldanski s.p. jih plačuje vsak mesec, tudi če nima prihodkov.

Prispevke samostojno obračuna FURS. Popoldanski s.p. ne oddaja mesečnih obračunov (npr. OPSVZ), kot to velja za redni s.p.. Plačilo je obvezno do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

The post Višina prispevkov za s.p. – november 2025 appeared first on ARDHON računovodstvo.

Preoblikovanje s.p. v d.o.o. – statusna kontinuiteta

Pri statusnem preoblikovanju podjetnik ne zapira dejavnosti, ampak svoj s.p. prenese v novo pravno obliko d.o.o. Gre za statusno kontinuiteto, kar pomeni, da podjetje ohrani:

• davčno zgodovino (neprekinjenost davčnih obveznosti in pravic),
• pogodbe z dobavitelji in strankami,
• zaposlene (prenesejo se brez prekinitve),
• pravice in obveznosti (npr. leasingi, krediti, dovoljenja).

Prednost tega pristopa je torej predvsem v kontinuiteti – podjetje formalno spremeni pravno obliko, vendar ostane isto v očeh poslovnih partnerjev in davčnih organov.

Slabost pa je, da je postopek bolj zapleten. Potrebna je cenitev kapitala, v postopek se vključi notarja, podjetnik pa mora računati na več administrativnih stroškov. Poleg tega preoblikovanje ne omogoča popolnega “novega začetka”, saj se prenesejo tudi vse obveznosti iz preteklosti.

Zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o. – popoln začetek na novo

Druga možnost je, da podjetnik svoj s.p. uradno zapre in nato ločeno ustanovi novo d.o.o. V tem primeru gre za popolnoma novo pravno osebo, brez povezave s starim s.p.

Prednost te poti je v tem, da podjetje začne brez bremen iz preteklosti. Ni potrebno izvajati cenitev kapitala, postopek ustanovitve je preprostejši in podjetnik lahko na novo zasnuje ime, podobo in strategijo podjetja.

Po drugi strani pa se z zaprtjem s.p. prekine kontinuiteta poslovanja. Pogodbe, zaposleni in obveznosti se ne prenesejo samodejno, ampak jih mora podjetnik znova urediti. Ob zaprtju s.p. nastopijo tudi davčne posledice, saj se dejavnost šteje za prenehano – to lahko pomeni dodatno obdavčitev osnovnih sredstev, zalog in neizkoriščenih davčnih olajšav. Nova družba tako začne iz nič, kar je lahko slabost, če je podjetnik že zgradil trdne poslovne odnose in prepoznavnost.

Kako izbrati pravo pot?

Če podjetnik želi ohraniti vse pogodbe, zaposlene in ugled, ki ga je gradil več let, je preoblikovanje s.p. v d.o.o. običajno boljša izbira. Tudi če bo dejavnost ostala popolnoma enaka, je navadno to bolj smiselna izbira.

Če pa mu je pomembnejše, da začne brez preteklih obveznosti in želi popolnoma svež začetek ter gre tudi za preusmeritev ali širitev dejavnosti, je bolj primerna pot zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o.

Končna odločitev je odvisna od poslovnih ciljev, finančnega položaja in davčne optimizacije, zato je pred dokončno odločitvijo seveda priporočljivo posvetovanje z računovodjo ali davčnim svetovalcem.

The post Preoblikovanje s.p. v d.o.o. ali zaprtje in nova ustanovitev d.o.o. – katera možnost je boljša? appeared first on ARDHON računovodstvo.

V okviru razpisa nudijo likvidnostne kredite v posamezni višini od 15.000 do 100.000 evrov, kar podjetjem omogoča preprost in hiter dostop do ugodnega financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.

Do sredstev so upravičena podjetja, ki imajo najmanj enega zaposlenega, so bila ustanovljena pred 1. januarjem 2024 in imajo sedež v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije.

Likvidnostni krediti so namenjeni financiranju različnih poslovnih potreb, kot so nakup delovne opreme in strojev, vlaganja v poslovne nepremičnine, pridobivanje patentiranih pravic in licenc, kot tudi za kritje tekočih poslovnih stroškov (material, blago, storitve, plače in drugi operativni izdatki).

Skupni znesek kredita, ki ga podjetje lahko pridobi (upoštevajoč tudi morebitne že odobrene kredite iz razpisov P7R 2025, P7 2025 ali P7-2 2025), ne sme preseči 30 % čistih prihodkov od prodaje v letu 2024.

Glavne značilnosti kredita

• Višina kredita: od 15.000 do 100.000 evrov; možna je ena vloga na podjetje
• Obrestna mera: fiksna letna obrestna mera v višini 1,8 %
• Odplačilna doba:
  • od 2 do 5 let za kredite med 15.000 in 50.000 evri,
  • od 2 do 7 let za kredite med 50.001 in 100.000 evri.
• Moratorij: možen moratorij na odplačilo glavnice do 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja do 24 mesecev; moratorij je vključen v skupno odplačilno dobo.
• Financiranje: kredit lahko pokrije do 100 % vrednosti upravičenih stroškov.
• Zavarovanje:
  • 8 menic podjetja za kredite od 15.000 do 50.000 evrov,
  • 8 menic podjetja in osebno poroštvo za kredite od 50.001 do 100.000 evrov.
• Brez stroškov odobritve in vodenja kredita.

Upravičeni stroški

• Nakup novih delovnih strojev in opreme kot naložbe v osnovna sredstva
• Investicije v poslovne nepremičnine (nakupi, gradnja, prenove in ureditev prostorov z zemljišči)
• Stroške za material in trgovsko blago
• Stroške za storitve
• Stroške dela (neto plače, prispevki, dohodnina, ter povračila za prevoz, prehrano in regres za letni dopust)

Oddaja vloge

Vloge se oddajo elektronsko preko ePortala SPS. Rok za oddajo vlog je četrtek, 14. oktober 2025, do 14. ure.

The post Javni razpis za 20 milijonov evrov likvidnostnih kreditov appeared first on ARDHON računovodstvo.

Redno spremljanje financ

Za vsakega podjetnika je priporočljivo redno pregledovanje prihodkov in odhodkov. S tem lahko hitro opazimo morebitne finančne težave ter jih pravočasno naslovimo in rešimo.

S sodobnimi računovodskimi orodji zagotavljamo natančne evidence, ločimo poslovne in osebne finance ter optimiziramo stroške. Tako zagotavljamo finančno preglednost in zmanjšujemo tveganja.

Za samostojne podjetnike (s.p.) ločen poslovni bančni račun po zakonu ni obvezen, vendar nam vsekakor olajša računovodske evidence in davčni nadzor. Če želimo optimizirati stroške, se lahko odločimo za poslovni račun pri kakšni izmed tujih tako imenovanih neobank (na primer Revolut ali N26), kjer so takšni bančni računu po večini brezplačni, zagotavljajo pa enako stopnjo varnosti kot pri slovenskih bankah.

Pravočasno plačilo davkov in prispevkov

Hitro se lahko zgodi, da v vrvežu poslovanja iz dneva v dan podjetnik pozabi na svoje obveznosti do države. Redno in pravočasno plačilo davkov ter prispevkov zmanjša tveganje za zamudne obresti in kazni. To je še eno področje, kjer se pokažejo prednosti sodelovanja z računovodskim servisom, ki ima nalogo skrbeti, da bodo davki vedno poravnani.

Spremljati je potrebno tudi na primer davčne olajšave, ki jih lahko podjetnik uveljavi, in poskrbeti za optimizacijo davčnih obveznosti. Praksa hrambe računov, pogodb in drugih finančnih dokumentov pa je nujna za preglednost poslovanja in morebitne davčne inšpekcije.

Lokalni računovodski servis lahko podjetniku pomaga pri optimizaciji davkov in zagotovi skladnost z zakonodajo.

The post Najboljše računovodske prakse za samostojne podjetnike appeared first on ARDHON računovodstvo.

Normiran s.p. ima svoje stroške že vnaprej določene po pavšalu, ki znaša 80 % vseh prihodkov. To pomeni, da je obdavčenih le preostalih 20 % prihodkov, pri čemer davčna stopnja znaša 20 %. Poenostavljen izračun nam pokaže, da pri normiranem s.p.-ju davek oziroma dohodnina efektivno znaša 4 % vseh prihodkov. Zaradi takšne ureditve je potrebno voditi zgolj evidenco izdanih računov, kar občutno olajša in poenostavi računovodstvo.

Prednosti normiranega s.p.:

• Enostavnejše in cenejše računovodstvo
• Nižja davčna osnova, če so dejanski stroški nižji od normiranih 80 %
• Ugodno za podjetnike z visokimi prihodki in nizkimi stroški

Slabosti normiranega s.p.:

• Omejitev prihodkov (30.000 evrov za popoldanski s.p. ali 60.000 evrov za polni s.p.; v dveh zaporednih letih pa 60.000 evrov oziroma 120.000 evrov)
• Če so vaši dejanski stroški višji od 20 % prihodkov, je navaedn s.p. ugodnejši
• Ni možnosti uveljavljanja davčnih olajšav

Pri navadnem s.p. so stroški dejanski – torej je tukaj potrebno poročati tudi o prejetih računih, da smo lahko tako upravičeni do zmanjšanja davčne osnove za dejanske stroške. Dohodnina se nato izračuna po dohodninski lestvici.

Prednosti navadnega s.p.:

• Možnost uveljavljanja dejanskih stroškov
• Ugodno za podjetnike z večjimi investicijami in večjimi operativnimi stroški
• Večja fleksibilnost pri davčnem načrtovanju
• Možnost koriščenja olajšav za zaposlovanje ali investicije

Slabosti klasičnega s.p.:

• Zahteva več administrativnega dela in vodenja računovodstva
• Ob večjih prihodkih in nizkih stroških je davčna obremenitev lahko višja

Poleg tega je vredno dodati, da prispevki za socialno varnost, ki jih mora plačevati vsak samostojni podjetnik, pri normiranem s.p. ne zmanjšujejo davčne osnove, torej se ne štejejo med stroške, pri navadnem s.p. pa se. Enako velja za splošno olajšavo, ki jo navaden s.p. lahko izkoristi, normirani pa ne.

Kaj izbrati? Če imate nizke stroške in stabilne prihodke, je normiran s.p. bolj ugodna izbira. Če pa imate višje dejanske stroške in potrebujete možnost optimizacije davčne osnove, je navaden s.p. bolj primeren. V vsakem primeru je priporočljivo, da se pred odločitvijo posvetujete z računovodskim strokovnjakom, ki bo ocenil vašo specifično situacijo.

Za hiter izračun si lahko pomagate tudi s spletnim kalkulatorjem Obdavcen.si, kjer lahko primerjate različne oblike opravljanja dejavnosti in njihove obdavčitve.

The post Normiran ali navaden s.p. – kaj se bolj splača? appeared first on ARDHON računovodstvo.

Razumevanje, kako ti prispevki delujejo, je ključno za uspešno poslovanje in izogibanje težavam z davčnimi organi.

Kaj vse pomeni obveznost za prispevke?

Samostojni podjetnik mora mesečno plačevati prispevke za:

1. Pokojninsko zavarovanje – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so osnova za zagotovitev vaše pokojnine in zaščito v primeru nezmožnosti za delo
2. Zdravstveno zavarovanje – prispevki za zdravstveno zavarovanje zagotavljajo dostop do zdravstvene oskrbe v primeru bolezni ali poškodbe
3. Prispevki za starševsko varstvo – samostojni podjetniki imajo pravico do starševskega nadomestila, zato so prispevki za tovrstno zavarovanje prav tako obvezni
4. Prispevki za zaposlovanje – samostojni podjetniki so obvezani plačevati tudi prispevke za zaposlovanje, ki zagotavljajo pravico do nadomestil za primer brezposelnosti

Kako so prispevki določeni?

Prispevki za s.p. so določeni na podlagi povprečne bruto plače za preteklo leto. Skupni odstotek znaša 38,2 odstotka od osnove, osnova pa je 60 odstotkov povprečne plače.

Višina prispevkov je torej določena z zakonom, obveznosti pa se izračunavajo na mesečni ravni. Pomembno je, da redno spremljate spremembe, saj se višina prispevkov prilagaja vsak leto.

Prispevki za samostojnega podjetnika so pomemben del poslovanja, saj zagotavljajo vašo zaščito in dostop do osnovnih socialnih pravic. Če potrebujete pomoč pri obračunu ali imate vprašanja o svojih obveznostih, je naš računovodski servis pravi naslov za vas.

The post Prispevki za s.p.: kaj mora vedeti vsak samostojni podjetnik? appeared first on ARDHON računovodstvo.