Kdo bo moral prispevek plačevati?

Zavezanci za plačilo prispevka bodo tisti, ki že zdaj plačujejo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Mednje spadajo:

• delodajalci in zaposleni, ki plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodb izven dela,
• prejemniki dohodkov iz drugega pravnega razmerja (npr. avtorski honorarji, podjemne pogodbe),
• samozaposleni in vsi, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
• upokojenci in kmetje, ki prejemajo preživnino po posebnih predpisih,
• zavarovane osebe za DO, ki v sistem zdravstvenega zavarovanja sodijo kot družinski člani zakonca ali starša.

Kdo prispevka ne bo plačeval?

Obveznost plačila ne bo veljala za zavarovance, vključene kot družinski člani – predvsem otroke, pastorke, vnuke ali druge otroke brez staršev, ki jih zavarovanec preživlja. Ti tudi po 1. juliju 2025 ne bodo dolžni plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Kolikšen bo prispevek?

Višina prispevka bo odvisna od statusa zavezanca:

• Zaposleni bodo plačevali 1 %, prav toliko tudi delodajalci, kar pomeni skupni prispevek v višini 2 % od bruto osnove,
• upokojenci in kmetje s preživnino bodo prispevali 1 %,
• samozaposleni, poslovodni delavci in tisti, ki delajo za tujega delodajalca, ki ni zavezan za slovensko zdravstveno zavarovanje, bodo morali prispevati celotna 2 %,
• posebne skupine, kot so rejniki ali starši, ki uveljavljajo določene pravice iz starševskega varstva, bodo prav tako plačevale 2 %.

Prispevek se bo obračunaval od istih osnov kot zdravstveni prispevki: to so bruto plače, honorarji, dohodki iz dejavnosti in druge podobne osnove. V določenih primerih (npr. za družinske člane, ki sami ne plačujejo zdravstvenih prispevkov) bo osnova znašala 25 % povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za prejšnje leto.

Kako bo potekal obračun?

Prispevek bo zavezanec obračunaval in plačeval skupaj z drugimi obveznimi prispevki – na istem REK obrazcu. V določenih primerih bo višina prispevka določena z odločbo pristojnega organa.

Postopek pobiranja bo tako povsem primerljiv z obstoječimi prispevki za pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje – enaki bodo tudi roki in odgovornosti.

Ozadje

V Sloveniji je bilo leta 2023 uvedeno novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (DO), ki ga ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Ta zakon je bil leto dni pozneje že dopolnjen, kar je prineslo nekaj sprememb, ki jih je pomembno poznati za pravilen obračun prispevkov.

Na podlagi zakona je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavarovancem že po uradni dolžnosti izdal odločbe, s katerimi jim je bila priznana lastnost zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo. Te odločbe veljajo od 3. avgusta 2023, kar pomeni, da so osebe, ki so jih prejele, od tega datuma vključene v obvezno zavarovanje za DO.

Kdo je zavarovan za dolgotrajno oskrbo?

Po zakonu so za dolgotrajno oskrbo obvezno zavarovane vse osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe zunaj dela – bodisi kot zavarovanci bodisi kot družinski člani. Pogoj za vključitev v zavarovanje je tudi dopolnjena starost 18 let.

Obstajajo pa tudi izjeme. Mlajši od 18 let so lahko prav tako vključeni v obvezno zavarovanje za DO, če so v zdravstveno zavarovanje vključeni kot:

• zaposleni v delovnem razmerju,
• samostojni podjetniki ali posamezniki, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost,
• nosilci kmetijske dejavnosti ali
• družbeniki ali ustanovitelji zavodov z aktivno poslovodno funkcijo.

Kdo ni zavarovan?

Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne velja za vse. Izključene so naslednje skupine:

• osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem zdravstvenem nosilcu in zato ne morejo uveljavljati pravic iz slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe,
• tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Sloveniji, ter njihovi družinski člani, če so zavarovani prek njih,
• osebe, mlajše od 18 let, ki so vključene v zdravstveno zavarovanje kot družinski člani, a ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v sistem DO (razen v zgoraj navedenih izjemah).

The post Vse kar morate vedeti o novem prispevku za dolgotrajno oskrbo appeared first on ARDHON računovodstvo.

Prva oddaja teh evidenc bo obvezna najpozneje do konca avgusta 2025 za zavezance z mesečnim davčnim obdobjem oziroma do konca oktobra 2025 za tiste, ki poročajo trimesečno.

Finančna uprava RS (FURS) zavezancem, ki bodo evidence oddali pravočasno – torej najmanj tri delovne dni pred rokom za oddajo obračuna DDV – obljublja dodatno ugodnost: na podlagi teh podatkov jim bo pripravila predizpolnjen obračun DDV, če ga do takrat sami še ne bodo oddali.

Tri poti do oddaje: tudi prek MiniBlagajne

Posredovanje evidenc bo mogoče na tri načine. Prvič, prek računovodskih portalov, ki bodo podpirali oddajo podatkov z uporabo spletnih storitev FURS. Drugič, z uvozom pripravljenih .zip datotek prek portala eDavki. In tretjič, za manjše davčne zavezance bo možna oddaja tudi prek aplikacije MiniBlagajna, ki jo FURS sicer nudi brezplačno.

MiniBlagajna bo manjšim podjetjem omogočila vodenje evidence tudi v primeru izdajanja računov iz vezane knjige ali iz drugih sistemov, saj bodo lahko vanjo ročno vnašali podatke o računih, izdanih drugje, ter tudi o prejetih računih. V primeru, da račune izdajajo preko MiniBlagajne ali jih potrjujejo z njo, se bodo podatki samodejno prenesli v evidenco.

Enostavnejša oddaja za manjše zavezance

Zaradi večjih administrativnih obremenitev, ki jih bo nova ureditev prinesla, FURS napoveduje prilagoditve za manjše davčne zavezance.

Zanje se pripravlja poenostavljena rešitev za izpolnjevanje obveznosti, predvsem s pomočjo MiniBlagajne, ki bo v prihodnje omogočala vodenje obeh obveznih evidenc na enem mestu. S tem želi Finančna uprava zagotoviti, da bodo tudi manjši zavezanci lahko enostavno in pravočasno izpolnjevali svoje obveznosti ter se izognili morebitnim kaznim ali zamudam.

The post Od julija 2025 obvezno elektronsko poročanje evidence DDV appeared first on ARDHON računovodstvo.

Cilj nove zakonodaje je poenotiti in poenostaviti obdavčitev dohodkov iz finančnih instrumentov, ki so si po naravi podobni. Hkrati želijo zmanjšati administrativne obveznosti zavezancev.

Kaj prinaša zakon o kriptosredstvih?

Zakon predvideva obdavčitev fizičnih oseb, rezidentov Slovenije, ki v posameznem davčnem letu odsvojijo kriptosredstva. Kot odsvojitev se šteje prodaja za tradicionalno valuto, plačilo z njimi ali podaritev. Menjava med kriptovalutami in prenosi med lastnimi denarnicami pa ne štejejo kot obdavčljivi dogodki.

Dobiček se bo izračunal kot razlika med vrednostjo ob pridobitvi in vrednostjo ob odsvojitvi. Zavezanci bodo morali voditi evidenco vseh pridobitev in odsvojitev. Davčni obračun bo treba oddati enkrat letno. Stopnja davka bo znašala 25 odstotkov.

Zakon bo začel veljati 1. januarja 2026. Uvaja tudi možnost poenostavljenega izračuna za zadnjih pet let – davčna osnova bo 40 odstotkov seštevka vrednosti kriptosredstev na dan 31. december 2025 in vseh preteklih odsvojitev.

Je obdavčitev potrebna?

Minister za finance Klemen Boštjančič meni, da je obdavčitev nujna. “Kriptosredstva so eden najbolj špekulativnih instrumentov, a trenutno niso obdavčena. To ni logično,” je dejal. Opozoril je, da obdavčitev ne bo retroaktivna – zajela bo le prihodnje dobičke.

Hkrati bo zakon spodbudil vlagatelje k izbiri varnejših in reguliranih možnosti. Po svetu se namreč nadzor nad kriptosredstvi krepi. OECD je uvedel standard CARF, EU pa sprejela direktivo, ki uvaja izmenjavo podatkov med davčnimi organi članic.

Poenostavitve tudi za druge finančne instrumente

Predlagana novela zakona o davku na dobiček iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov sledi strategiji razvoja trga kapitala do leta 2030. Cilj je bolj jasna in enotna obdavčitev.

Trenutno je višina davka odvisna od trajanja imetništva. Po novem bi za vse primere veljala enotna stopnja 25 odstotkov. Danes je ta lahko tudi 40-odstotna, če se dobiček ustvari v manj kot letu dni.

Na ministrstvu ocenjujejo, da finančni učinki sprememb ne bodo veliki. Večina teh instrumentov je namreč v lasti več let. Vseeno bo zakonodaja preglednejša in enostavnejša.

The post Nova zakonodaja za obdavčitev kriptosredstev appeared first on ARDHON računovodstvo.

Vsak podjetnik mora postati DDV zavezanec, ko njegov obdavčljivi promet v zadnjih 12 mesecih preseže 60.000 evrov.

Če davčni zavezanec v tekočem koledarskem letu ustvari več kot 60.000 evrov prometa v Sloveniji, vendar ta ne preseže 66.000 evrov, mora še v istem letu pravočasno oddati zahtevo za pridobitev DDV številke, ki bo dodeljena s 1. januarjem naslednjega leta.

Če pa zavezanec v istem letu doseže promet, ki presega 66.000 evrov, mora zahtevo za DDV številko vložiti najpozneje v tistem mesecu, ko ta znesek preseže. V tem primeru postane zavezanec za DDV že v mesecu, ko je presežek nastal.

Poleg tega obstajajo še druge situacije, ko je registracija obvezna – na primer ob opravljanju čezmejnih storitev znotraj EU ali uvozu blaga.

Podjetje pa se lahko v sistem vključi tudi prostovoljno, kar je pogosto smiselno za tista podjetja, ki poslujejo pretežno z drugimi DDV zavezanci.

Kaj prinaša zavezanost za DDV?

Zavezanec mora redno obračunavati in poročati DDV (mesečno ali trimesečno), izdajati račune z navedbo DDV številke, voditi ustrezne evidence in skrbeti za pravilno dokumentacijo. Medtem pa pridobi tudi pravico do odbitka vstopnega DDV, kar pomeni nižje dejanske stroške nabave. To je velika prednost, če ima podjetje veliko vhodnih stroškov ali investira v razvoj.

Za podjetje, ki prodaja končnim potrošnikom (B2C), in ima nizke stroške, se zavezanost običajno ne izplača – saj bi moralo zaradi DDV povišati cene. V tem primeru je lahko za konkurenčnost bolje ostati zunaj sistema, v kolikor podjetje seveda ne presega meje.

DDV zavezanost torej ni le administrativna obveznost – je del strategije. Če podjetje pretežno posluje s končnimi kupci in ima nizke vhodne stroške, je smiselno ostati izven sistema. Če pa sodeluje z drugimi podjetji in veliko vlaga, je zavezanost pogosto prednost. Ključno je razumeti svoje poslovanje in vedeti, kdaj je pravi trenutek za registracijo.

The post Kdaj postati zavezanec za DDV in kaj to pomeni za podjetnika appeared first on ARDHON računovodstvo.

Finančna uprava pri izvajanju nadzorov v zdravstveni dejavnosti ugotavlja, da zavezanci pri izvedbi lepotnih in estetskih posegov ne obračunavajo DDV, saj menijo, da gre za storitev, ki je oproščena plačila DDV.

Z namenom spodbujanja davčnih zavezancev k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti Finančna uprava del svojih aktivnosti usmerja tudi v preventivno delovanje in s tem poskuša zmanjševati administrativno breme zavezancev.

Estetske operacije, ki niso posledica zdravljenja v smislu ohranjanja zdravja posameznika, temveč so posledica staranja in se opravijo zaradi subjektivnega razumevanja osebe, na kateri je tak poseg opravljen, niso oproščene plačila DDV.

“Ob tem vas želimo seznaniti, da v skladu z 88.b členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) lahko davčni zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV,” še dodajajo.

Več o popravljanju napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu DDV si lahko preberete na spletni strani Finančne uprave. Objavljeno je tudi podrobnejše pojasnilo glede DDV obravnave zdravstvenih storitev.

The post Obračun DDV pri lepotnih in estetskih posegih appeared first on ARDHON računovodstvo.

Razumevanje, kako ti prispevki delujejo, je ključno za uspešno poslovanje in izogibanje težavam z davčnimi organi.

Kaj vse pomeni obveznost za prispevke?

Samostojni podjetnik mora mesečno plačevati prispevke za:

1. Pokojninsko zavarovanje – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so osnova za zagotovitev vaše pokojnine in zaščito v primeru nezmožnosti za delo
2. Zdravstveno zavarovanje – prispevki za zdravstveno zavarovanje zagotavljajo dostop do zdravstvene oskrbe v primeru bolezni ali poškodbe
3. Prispevki za starševsko varstvo – samostojni podjetniki imajo pravico do starševskega nadomestila, zato so prispevki za tovrstno zavarovanje prav tako obvezni
4. Prispevki za zaposlovanje – samostojni podjetniki so obvezani plačevati tudi prispevke za zaposlovanje, ki zagotavljajo pravico do nadomestil za primer brezposelnosti

Kako so prispevki določeni?

Prispevki za s.p. so določeni na podlagi povprečne bruto plače za preteklo leto. Skupni odstotek znaša 38,2 odstotka od osnove, osnova pa je 60 odstotkov povprečne plače.

Višina prispevkov je torej določena z zakonom, obveznosti pa se izračunavajo na mesečni ravni. Pomembno je, da redno spremljate spremembe, saj se višina prispevkov prilagaja vsak leto.

Prispevki za samostojnega podjetnika so pomemben del poslovanja, saj zagotavljajo vašo zaščito in dostop do osnovnih socialnih pravic. Če potrebujete pomoč pri obračunu ali imate vprašanja o svojih obveznostih, je naš računovodski servis pravi naslov za vas.

The post Prispevki za s.p.: kaj mora vedeti vsak samostojni podjetnik? appeared first on ARDHON računovodstvo.