Dohodninska lestvica 2026

V letu 2026 se zvišujejo meje dohodninskih razredov, medtem ko stopnje dohodnine po posameznih razredih ostajajo enake.

• 1. razred (16 %): prag se zviša z 9.210,26 € na 9.721,43 €
• 2. razred (26 %): z 27.089 € na 28.592,44 €
• 3. razred (33 %): z 54.178 € na 57.184,88 €
• 4. razred (39 %): z 78.016,32 € na 82.346,23 €

Za izračun akontacije dohodnine pri plačah, ki jih izplača glavni delodajalec, se uporablja letna lestvica, preračunana na 1/12 leta.

Splošna olajšava

Splošna olajšava je temeljna davčna olajšava, ki pripada vsem rezidentom Slovenije in znižuje davčno osnovo za izračun dohodnine. Njena višina je odvisna od skupnega dohodka: pri nižjih dohodkih je višja (povečana splošna olajšava), pri višjih pa se postopno znižuje do minimalnega zneska.

Spremembe v letu 2026

Letna splošna olajšava se je povečala za 291,93 €, kar pomeni 24,33 € več na mesec.

• 2025: 5.260,00 €
• 2026: 5.551,93 €

Za leto 2026 se povečana splošna olajšava uporablja za zavezance s skupnim dohodkom do 17.766,18 € po formuli:

• 5.551,93 + (20.832,39 – 1,17259 × skupni dohodek)

Za izplačila v letu 2025 je veljala meja 16.832,00 € in formula:

• 5.260,00 + (19.736,99 – 1,17259 × skupni dohodek)

Posebna olajšava za dijake in študente

Ta davčna olajšava pripada rezidentom Slovenije z veljavnim statusom dijaka ali študenta. Uveljavljajo jo lahko dijaki srednjih šol, študenti dodiplomskih in podiplomskih programov ter udeleženci drugih izobraževanj, če izpolnjujejo pogoje za status študenta po Zakonu o visokem šolstvu. Prizna se za celotno davčno leto, ne glede na višino doseženega dohodka.

Višina olajšave se je povečala za 204,35 €:

• 2025: 3.682,00 €
• 2026: 3.886,35 €

Posebna olajšava za zaposlene do 29 let

Olajšava je namenjena mladim rezidentom, ki še niso dopolnili 29 let in prejemajo dohodek iz delovnega razmerja. Njen cilj je zmanjševanje davčne obremenitve mladih zaposlenih in spodbujanje njihovega zaposlovanja. Priznava se letno in sorazmerno glede na število polnih mesecev zaposlitve v davčnem letu. Pomembno je, da velja izključno za dohodek iz zaposlitve, ne pa za dohodek iz dejavnosti (s. p.).

Znesek olajšave se je zvišal za 75,90 €:

• 2025: 1.367,60 €
• 2026: 1.443,50 €

Olajšave za vzdrževane družinske člane

V letu 2026 so se zvišale tudi davčne olajšave za vzdrževane otroke.

Kaj pomeni nova dohodnina v praksi?

Za lažjo ponazoritev so pri Minimax (Seyfor) pripravili dva izračuna.

Primer 1: Blaž

Blaž je starejši od 29 let in nima otrok. Njegova bruto plača znaša 2.000 €.

• December 2025: ob upoštevanju splošne olajšave je plačal 199,49 € akontacije dohodnine, njegova neto plača je znašala 1.301,34 €.
• Januar 2026: ob enakih pogojih bi plačal 188,91 € dohodnine, njegova neto plača pa bi bila 1.311,92 €, kar je 10,58 € več na mesec.
• Letna razlika: 126,96 € več neto.

Primer 2: Tanja

Tanja je mlajša od 29 let in ima dva otroka. Njena bruto plača prav tako znaša 2.000 €.

• December 2025: ob upoštevanju splošne olajšave, olajšave za mlade in olajšav za vzdrževane družinske člane je plačala 91,01 € dohodnine, njena neto plača pa je znašala 1.409,82 €.
• Januar 2026: z enakimi olajšavami bi plačala 82,74 € dohodnine, neto plača pa bi se zvišala na 1.418,09 €, kar pomeni 8,27 € več na mesec.
• Letna razlika: 99,24 € več neto.

Kdaj se nove spremembe začnejo uporabljati?

Nova dohodninska lestvica in nove olajšave veljajo za vsa izplačila od 1. januarja 2026 dalje, torej tudi za izplačilo decembrske plače, ki se izplača v letu 2026.

The post Nova dohodninska lestvica 2026 appeared first on ARDHON računovodstvo.

Spremembe pri vstopu v sistem normiranih odhodkov

V letu 2026 boste lahko kot s.p. vstopili v sistem normiranih odhodkov, če vaši prihodki za leto 2025 ne bodo presegli:

• 50.000 evrov (prej 30.000 evrov), če ste popoldanski s.p., s.p. za krajši delovni čas ali ste s.p. imeli odprt manj kot 9 mesecev, ali
• 120.000 evrov (prej 60.000 evrov, če ste bili vsaj 9 mesecev v letu 2025 obvezno zavarovani kot samozaposlena oseba za polni delovni čas, ali
• 120.000 € na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, če gre za zavezance iz 47/2 člena ZDoh-2.

Velika novost je omejitev ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov. Zavezanec ne sme ponovno priglasiti normiranih odhodkov, če je v zadnjih letih:

• prenehal opravljati dejavnost, ali
• izstopil iz sistema normiranih odhodkov.

Ponovno lahko vstopi šele po več kot 5 davčnih letih od izstopa ali prenehanja. Leto prenehanja se v ta rok ne šteje.

Prehodna določba določa, da se ta omejitev uporablja za vse izstope in prenehanja dejavnosti od 1. januarja 2026 dalje. Če je zavezanec izstopil ali prenehal dejavnost do konca leta 2025, ponovni vstop ni omejen s 5-letnim rokom (seveda le, če ustreza prihodkovnim pogojem).

Primer

• Zavezanec 10. januarja 2026 zapre s. p. (ali npr. odjavi sobodajalstvo).
• Ponovno registrira dejavnost 1. junija 2026.

Ker je dejavnost prenehal v letu 2026, ne sme priglasiti normiranih odhodkov v letu 2026 ali v naslednjih letih. Normiranost bo lahko izbral šele s 1. 1. 2032, če bo dejavnost dotlej neprekinjeno registrirana in bo izpolnjeval prihodkovne pogoje.

Spremembe pri izstopu iz sistema normiranih odhodkov

Zakon spreminja tudi pravila za obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov. Nova pravila se uporabljajo že za izstop v letu 2026, pri čemer se upošteva povprečje prihodkov iz let 2024 in 2025.

Preiti morate na dejanske odhodke oziroma postati “navaden” s.p. (in voditi ustrezne knjige), če povprečje vaših prihodkov v dveh zaporednih predhodnih letih presega:

• 120.000 €, če ste bili v obeh letih “redni s. p.” (obvezno zavarovani za polni delovni čas vsaj 9 mesecev), ali
• 50.000 €, če v obeh letih pogoja obveznega polnega zavarovanja niste izpolnjevali
  (torej npr. popoldanski s. p.), ali
• 85.000 €, če ste bili eno leto “redni”, drugo leto pa “popoldanski”, ali
• 120.000 € na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva, če gre za zavezance iz šestega odstavka 6. člena.

Če zavezanec v enem od dveh predhodnih let sploh ni opravljal dejavnosti, se to leto vseeno upošteva pri povprečju, prihodki pa se štejejo kot nič (0 evrov).

To pomeni, da lahko zavezanec iz sistema izpade že po prvem letu poslovanja, če že v prvem letu preseže polovico ustreznega praga.

Primer

• Zavezanec začne dejavnost 1. 6. 2025.
• V letu 2025 zasluži 110.000 €.
• Pogoja 9 mesecev obveznega zavarovanja ne izpolnjuje (le 7 mesecev poslovanja).

Povprečje prihodkov za izstop v 2026 je:

• leto 2024: 0 € (ni posloval),
• leto 2025: 110.000 €.

Povprečje = (0 + 110.000) / 2 = 55.000 €.

Ker presega nižji prag 50.000 € (v obeh letih ne izpolnjuje pogoja 9 mesecev), mora zavezanec v letu 2026 izstopiti iz sistema normirancev.

Nova davčna stopnja za normirance (progresivna obdavčitev)

ZPZR uvaja novo, progresivno davčno lestvico za normirance, ki se uporablja od leta 2026 dalje. Višina davčne stopnje je odvisna od tega, ali je bil zavezanec v davčnem letu ustrezno obvezno zavarovan vsaj 9 mesecev.

Zavezanci z izpolnjenim pogojem polnega zavarovanja 9 mesecev (“redni s. p.”)

Dohodnina se izračuna po stopnji:

• 20 % do davčne osnove 72.000 €,
• 35 % za del osnove nad 72.000 €.

Zavezanci brez izpolnjenega pogoja polnega zavarovanja 9 mesecev (npr. “popoldanski s. p.”)

Dohodnina se izračuna po stopnji:

• 20 % do davčne osnove 33.000 €,
• 35 % za del osnove nad 33.000 €.

Kmečka gospodinjstva (šesti odstavek 6. člena)

Dohodnina se izračuna po stopnji:

• 20 % do davčne osnove 72.000 € na nosilca in člana,
• 35 % za del osnove nad 72.000 €.

Primer

Zavezanec je v letu 2026 “redni s. p.” in ustvari 130.000 € prihodkov.

Priznani normirani odhodki (59. člen ZDoh-2):

• 80 % do 60.000 € → 48.000 €
• 0 % nad 60.000 € → 0 €
• Skupaj: 48.000 €

Davčna osnova:

• 130.000 – 48.000 = 82.000 €

Dohodnina:

• 20 % od 72.000 € = 14.400 €
• 35 % od 10.000 € (del nad 72.000) = 3.500 €

Skupaj: 17.900 € dohodnine.

The post Normiranci po novem: kakšne spremembe se obetajo v 2026? appeared first on ARDHON računovodstvo.

Minimalni prispevki za s.p.

Osnova za minimalne prispevke za s.p. predstavlja 60 % povprečne bruto plače, kar trenutno znaša 1.436,95 €.

Maksimalni prispevki za s.p.

Osnova za maksimalne prispevke za s.p. predstavlja 3,5-kratnik povprečne bruto plače, kar trenutno znaša 8.382,22 €.

Obračun in plačilo prispevkov

FURS vsak mesec sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) ter ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki.

Če podatki v POPSV niso pravilni ali popolni, ali če POPSV ni bil predložen, mora podjetnik ali računovodja v sistem eDavki sam predložiti obrazec OPSV najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Prispevki se spreminjajo vsako leto, običajno januarja, glede na novo povprečno plačo. Pomembno je redno spremljati objave FURS in ZZZS. Višini prispevkov je enaka tako za navaden s.p. kot za normiran s.p..

Prvič odpirate s.p.? Poglejte, za koliko so prispevki nižji

Odločitev za odprtje s.p. je pomemben korak, dobra novica pa je, da država začetnikom ponuja precejšnje olajšave. Če prvič odpirate s.p., ste lahko upravičeni do znižanih prispevkov za socialno varnost v prvih 24 mesecih poslovanja.

Kako to izgleda v praksi?

• Prvo leto: prispevki za PIZ so nižji za 50 %
• Drugo leto: prispevki za PIZ so nižji za 30 %

Višina ostalih prispevkov je nespremenjena. Pogoji? Nižji znesek velja samo v primeru prvega vpisa v register, torej ob prvi registraciji dejavnosti.

Prispevki za popoldanski s.p. v letu 2025

Popoldanski s.p. je oblika samostojnega podjetništva, ki jo odpre oseba, ki je že zaposlena za polni delovni čas pri drugem delodajalcu. Ker so ti zavarovani že prek zaposlitve, imajo popoldanski s.p.-ji precej nižjo finančno obremenitev.

Prispevki so pavšalni, ne glede na zaslužek, in jih določa država. Popoldanski s.p. jih plačuje vsak mesec, tudi če nima prihodkov.

Prispevke samostojno obračuna FURS. Popoldanski s.p. ne oddaja mesečnih obračunov (npr. OPSVZ), kot to velja za redni s.p.. Plačilo je obvezno do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

The post Višina prispevkov za s.p. – november 2025 appeared first on ARDHON računovodstvo.

Poleg tega ostajata še vedno na voljo tudi prijava z digitalnim potrdilom ter prijava z davčno številko in geslom.

Za uporabo nove funkcije potrebujete:

• aplikacijo eOsebna, ki jo lahko brezplačno prenesete iz Google Play ali App Store,
• virtualizirano osebno izkaznico, dodano v aplikacijo.

Ko je vaša osebna izkaznica uspešno povezana z aplikacijo, se lahko v eDavke prijavite tudi preko računalnika.

Več informacij o elektronski osebni izkaznici najdete na uradni strani SI-TRUST, postopek nove prijave pa je prikazan tudi v kratkem predstavitvenem videu na spletni strani Finančne uprave.

The post Nov način prijave v eDavke z virtualno osebno izkaznico prek mobilnega telefona appeared first on ARDHON računovodstvo.

Preoblikovanje s.p. v d.o.o. – statusna kontinuiteta

Pri statusnem preoblikovanju podjetnik ne zapira dejavnosti, ampak svoj s.p. prenese v novo pravno obliko d.o.o. Gre za statusno kontinuiteto, kar pomeni, da podjetje ohrani:

• davčno zgodovino (neprekinjenost davčnih obveznosti in pravic),
• pogodbe z dobavitelji in strankami,
• zaposlene (prenesejo se brez prekinitve),
• pravice in obveznosti (npr. leasingi, krediti, dovoljenja).

Prednost tega pristopa je torej predvsem v kontinuiteti – podjetje formalno spremeni pravno obliko, vendar ostane isto v očeh poslovnih partnerjev in davčnih organov.

Slabost pa je, da je postopek bolj zapleten. Potrebna je cenitev kapitala, v postopek se vključi notarja, podjetnik pa mora računati na več administrativnih stroškov. Poleg tega preoblikovanje ne omogoča popolnega “novega začetka”, saj se prenesejo tudi vse obveznosti iz preteklosti.

Zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o. – popoln začetek na novo

Druga možnost je, da podjetnik svoj s.p. uradno zapre in nato ločeno ustanovi novo d.o.o. V tem primeru gre za popolnoma novo pravno osebo, brez povezave s starim s.p.

Prednost te poti je v tem, da podjetje začne brez bremen iz preteklosti. Ni potrebno izvajati cenitev kapitala, postopek ustanovitve je preprostejši in podjetnik lahko na novo zasnuje ime, podobo in strategijo podjetja.

Po drugi strani pa se z zaprtjem s.p. prekine kontinuiteta poslovanja. Pogodbe, zaposleni in obveznosti se ne prenesejo samodejno, ampak jih mora podjetnik znova urediti. Ob zaprtju s.p. nastopijo tudi davčne posledice, saj se dejavnost šteje za prenehano – to lahko pomeni dodatno obdavčitev osnovnih sredstev, zalog in neizkoriščenih davčnih olajšav. Nova družba tako začne iz nič, kar je lahko slabost, če je podjetnik že zgradil trdne poslovne odnose in prepoznavnost.

Kako izbrati pravo pot?

Če podjetnik želi ohraniti vse pogodbe, zaposlene in ugled, ki ga je gradil več let, je preoblikovanje s.p. v d.o.o. običajno boljša izbira. Tudi če bo dejavnost ostala popolnoma enaka, je navadno to bolj smiselna izbira.

Če pa mu je pomembnejše, da začne brez preteklih obveznosti in želi popolnoma svež začetek ter gre tudi za preusmeritev ali širitev dejavnosti, je bolj primerna pot zaprtje s.p. in ustanovitev novega d.o.o.

Končna odločitev je odvisna od poslovnih ciljev, finančnega položaja in davčne optimizacije, zato je pred dokončno odločitvijo seveda priporočljivo posvetovanje z računovodjo ali davčnim svetovalcem.

The post Preoblikovanje s.p. v d.o.o. ali zaprtje in nova ustanovitev d.o.o. – katera možnost je boljša? appeared first on ARDHON računovodstvo.

Po predlogu bi božičnica že letos znašala 639 evrov, kar bi proračun ob izplačilih v javnem sektorju stalo okoli 118 milijonov evrov. Ker bi bila izplačila oproščena prispevkov in davkov, bi državni proračun izgubil dodatnih 250 milijonov evrov prihodkov. Božičnica se ne bi nadomestila z nagrado za delovno uspešnost, temveč bi se z njo seštevala.

Odziv gospodarstva

Predlog je naletel na močan odpor delodajalskih združenj. Predsednik OZS Blaž Cvar je ukrep označil kot “volilni bonbonček na plečih gospodarstva” in opozoril, da si številna podjetja tega stroška ne bi mogla privoščiti.

Kritični so tudi podjetniki, ki poudarjajo, da bi obvezna božičnica v nekaterih primerih pomenila tretjino letnega dobička. Analitiki medtem opozarjajo, da takšni enkratni ukrepi ne rešujejo sistemskih težav, temveč povečujejo proračunski primanjkljaj, ki že presega 1,6 milijarde evrov.

Novosti pri normirancih: dvig pragov in strožji izstop iz sistema

Vlada pa napoveduje tudi pomembne spremembe pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki poslujejo po sistemu normiranih odhodkov. Minister Boštjančič je poudaril, da namen sprememb ni omejevanje podjetništva, temveč prilagoditev pravil realnim razmeram na trgu.

Predlagano je zvišanje pragov prihodkov: za popoldanske normirance z 30.000 na 50.000 evrov, za polne pa s 60.000 na 120.000 evrov. Prihodki do 60.000 evrov bi se obdavčili po 4-odstotni stopnji, nad tem zneskom pa po 20-odstotni, kar bi pomenilo približno 12-odstotno efektivno obdavčitev.

Ob tem se zaostrujejo pravila izstopa in ponovnega vstopa v sistem. Če bo podjetnik presegel povprečni prag prihodkov nad 120.000 evrov v dveh zaporednih letih, bo moral plačati 35 % davka. Možnost povratka v sistem bi se iz zdajšnjih dveh let podaljšala na pet let, s čimer želi vlada preprečiti zlorabe in kroženje podjetij v in iz sistema.

Minister je poudaril, da želi vlada s temi ukrepi spodbuditi rast podjetij in hkrati zaščititi poštene podjetnike. Predlogi bodo predmet nadaljnjih razprav tako na ravni Ekonomsko-socialnega sveta kot širše poslovne javnosti.

The post Vlada napoveduje obvezno božičnico in nove spremembe pri normirancih appeared first on ARDHON računovodstvo.

V okviru razpisa nudijo likvidnostne kredite v posamezni višini od 15.000 do 100.000 evrov, kar podjetjem omogoča preprost in hiter dostop do ugodnega financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva.

Do sredstev so upravičena podjetja, ki imajo najmanj enega zaposlenega, so bila ustanovljena pred 1. januarjem 2024 in imajo sedež v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije.

Likvidnostni krediti so namenjeni financiranju različnih poslovnih potreb, kot so nakup delovne opreme in strojev, vlaganja v poslovne nepremičnine, pridobivanje patentiranih pravic in licenc, kot tudi za kritje tekočih poslovnih stroškov (material, blago, storitve, plače in drugi operativni izdatki).

Skupni znesek kredita, ki ga podjetje lahko pridobi (upoštevajoč tudi morebitne že odobrene kredite iz razpisov P7R 2025, P7 2025 ali P7-2 2025), ne sme preseči 30 % čistih prihodkov od prodaje v letu 2024.

Glavne značilnosti kredita

• Višina kredita: od 15.000 do 100.000 evrov; možna je ena vloga na podjetje
• Obrestna mera: fiksna letna obrestna mera v višini 1,8 %
• Odplačilna doba:
  • od 2 do 5 let za kredite med 15.000 in 50.000 evri,
  • od 2 do 7 let za kredite med 50.001 in 100.000 evri.
• Moratorij: možen moratorij na odplačilo glavnice do 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja do 24 mesecev; moratorij je vključen v skupno odplačilno dobo.
• Financiranje: kredit lahko pokrije do 100 % vrednosti upravičenih stroškov.
• Zavarovanje:
  • 8 menic podjetja za kredite od 15.000 do 50.000 evrov,
  • 8 menic podjetja in osebno poroštvo za kredite od 50.001 do 100.000 evrov.
• Brez stroškov odobritve in vodenja kredita.

Upravičeni stroški

• Nakup novih delovnih strojev in opreme kot naložbe v osnovna sredstva
• Investicije v poslovne nepremičnine (nakupi, gradnja, prenove in ureditev prostorov z zemljišči)
• Stroške za material in trgovsko blago
• Stroške za storitve
• Stroške dela (neto plače, prispevki, dohodnina, ter povračila za prevoz, prehrano in regres za letni dopust)

Oddaja vloge

Vloge se oddajo elektronsko preko ePortala SPS. Rok za oddajo vlog je četrtek, 14. oktober 2025, do 14. ure.

The post Javni razpis za 20 milijonov evrov likvidnostnih kreditov appeared first on ARDHON računovodstvo.

Upravičenci in upravičeni stroški

Do sodelovanja na razpisu so opravičena:

• mikropodjetja (gospodarske družbe, samostojni podjetniki ali zadruge z 1 do 10 zaposlenih),
• ki imajo sedež v Sloveniji,
• so registrirana vsaj 18 mesecev do dneva oddaje vloge,
• in delujejo v dejavnosti predelave lesa ali pohištva (C16 brez 16.26 ali C31).

Upravičeni stroški vključujejo nakup nove opreme, strojev in programske opreme za predelavo lesa ter stroške transporta, montaže in zagona. DDV ni upravičen strošek.

Za kandidiranje na razpis mora projekt potekati na področju uporabe lesa in/ali lesnih tvoriv, pri čemer mora delež lesa v lesnih tvorivih presegati 50 % volumna. Projekt se ne sme začeti pred dnem objave javnega razpisa.

Vlagatelj mora imeti bonitetno oceno po modelu S.BON-1. Podjetje ne sme biti v težavah in ne sme delovati v izključenem sektorju. Finančna konstrukcija projekta mora biti zaprta, vlagatelj pa mora imeti še na voljo dovolj sredstev po pravilih o dodeljevanju pomoči »de minimis«.

Razpisana sredstva in izvajanje

Izvajanje razpisa je predvideno v obdobju dveh let – 2025 in 2026. Podjetja, ki bodo sredstva prejela v letu 2025, morajo projekte zaključiti najkasneje do 1. decembra 2025, medtem ko je za podjetja, ki bodo sredstva prejela v letu 2026, rok za zaključek projektov 15. oktober 2026.

Za namene javnega razpisa je dodeljenih 2 milijona evrov.

Višina financiranja lahko znaša od 15.000 EUR do 70.000 EUR subvencije na podjetje oziroma 60-odstotno kritje upravičenih stroškov projekta.

Oddaja vloge

Oddaja vloge je elektronska preko ePortala Sklada.

Vlogo se lahko odda na naslednji prijavni rok:

• 27. 8. 2025 do 14.00 ure

The post Dva milijona evrov spodbud za mikro podjetja v lesarstvu appeared first on ARDHON računovodstvo.

Višje pravice za brezposelne

Ena od ključnih sprememb, ki jih prinaša novela, je zvišanje najnižjih in najvišjih zneskov denarnega nadomestila za brezposelnost. Novela določa, da se oba zneska povežeta z minimalno plačo, kar pomeni, da se bosta ti usklajevala z njenim povečanjem. Tako bo najnižji znesek denarnega nadomestila znašal 70 odstotkov bruto minimalne plače, medtem ko bo najvišji znesek od 130 odstotkov do 80 odstotkov bruto minimalne plače, pri čemer bo višina postopoma padala. Zakon prav tako ukinja višje zneske denarnega nadomestila za obmejne delavce, katerih obravnava je bila doslej neupravičeno ugodnejša.

Krajši delovni čas pred upokojitvijo

Novela ZUTD prinaša tudi ukrep 80/90/100, ki omogoča delavcem pred upokojitvijo krajši delovni čas. Delavci, starejši od 58 let, se bodo lahko dogovorili z delodajalcem, da bodo delali le 80 odstotkov običajnega delovnega časa, ob tem pa bodo prejemali 90 odstotkov svoje plače, pri čemer se bodo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še vedno šteli v polni višini.

V okviru tega ukrepa so določene tudi nekatere zaščitne varovalke, kot so prepoved odrejanja nadurnega dela in omejitve glede opravljanja dela na podlagi civilnih pogodb pri istem delodajalcu.

Določeno je prehodno obdobje glede pogoja starosti: v letu 2026 in 2027 bo ukrep veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato se pogoj starosti vsako leto zviša za 3 mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starost 60 let.

Spodbuda za zaposlitev starejših brezposelnih

Za starejše brezposelne osebe, stare 59 let in več, novela uvaja novo spodbudo za zaposlitev. Če se ti posamezniki zaposlijo za polni delovni čas, bodo še naprej prejemali delno denarno nadomestilo za brezposelnost, in sicer do 12 mesecev po zaposlitvi, vendar največ do izteka obdobja njihove upravičenosti do nadomestila. Spodbuda bo znašala 40 odstotkov mesečnega neto zneska njihovega denarnega nadomestila ob sklenitvi delovnega razmerja.

Povečanje možnosti za začasno delo upokojencev

Spremembe se dotikajo tudi področja začasnega in občasnega dela upokojencev. Zvišujeta se omejitvi glede dovoljenega števila ur mesečno (iz 60 na 85 ur) ter najvišji letni koledarski dohodek. Z namenom določitve enake najnižje urne postavke pri začasnem in občasnem delu upokojencev ter dijakov in študentov se spreminja tudi način njenega izračuna.

Spremembe v agencijskem delu in sodelovanju z ZRSZ

Novela ZUTD prinaša tudi spremembe na področju agencijskega dela, kjer se uvajajo strožji pogoji za izvajanje te dejavnosti. Agencijskim delodajalcem, ki ne izpolnjujejo zakonskih obveznosti, bo ZRSZ lahko zavrnil posredovanje delavcev. Poleg tega se zvišuje bančna garancija za agencijsko delo z 30.000 evrov na 100.000 evrov, kar bo povečalo varnost delavcev, ki opravljajo tovrstno delo.

Poleg tega se spreminjajo tudi določbe o sodelovanju ZRSZ z delodajalci, pri čemer se ZRSZ omogoča, da zavrne posredovanje delavcev delodajalcem, ki imajo težave z izpolnjevanjem zakonskih obveznosti ali so imeli težave v preteklih postopkih.

Izboljšanje podpore za zaposlovanje in usposabljanje

Novela prinaša tudi novosti na področju podpore zaposlovanja, kjer bo ZRSZ uvedel novo storitev, imenovano “zaposlitvena podpora”, ki bo pomagala pri ohranjanju zaposlitve in vključevanju v delovno okolje. Prav tako bodo izboljšane možnosti za samostojno učenje, ki bo postalo del vseživljenjske karierne orientacije.

Ukrepi za aktivno politiko zaposlovanja

Novela ZUTD omogoča tudi nadaljnje spremembe na področju aktivne politike zaposlovanja, kjer se uvajajo ukrepi za izbiro delodajalcev za izvajanje ukrepov za zaposlovanje, ki so določeni v skladu z odločbo Ustavnega sodišča. Prav tako se spreminja sistem za izvajanje javnih povabil za delodajalce, ki izvajajo ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

The post Novela Zakona o urejanju trga dela: ključne spremembe za delavce, brezposelne in delodajalce appeared first on ARDHON računovodstvo.

Kdo bo moral prispevek plačevati?

Zavezanci za plačilo prispevka bodo tisti, ki že zdaj plačujejo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Mednje spadajo:

• delodajalci in zaposleni, ki plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodb izven dela,
• prejemniki dohodkov iz drugega pravnega razmerja (npr. avtorski honorarji, podjemne pogodbe),
• samozaposleni in vsi, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
• upokojenci in kmetje, ki prejemajo preživnino po posebnih predpisih,
• zavarovane osebe za DO, ki v sistem zdravstvenega zavarovanja sodijo kot družinski člani zakonca ali starša.

Kdo prispevka ne bo plačeval?

Obveznost plačila ne bo veljala za zavarovance, vključene kot družinski člani – predvsem otroke, pastorke, vnuke ali druge otroke brez staršev, ki jih zavarovanec preživlja. Ti tudi po 1. juliju 2025 ne bodo dolžni plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Kolikšen bo prispevek?

Višina prispevka bo odvisna od statusa zavezanca:

• Zaposleni bodo plačevali 1 %, prav toliko tudi delodajalci, kar pomeni skupni prispevek v višini 2 % od bruto osnove,
• upokojenci in kmetje s preživnino bodo prispevali 1 %,
• samozaposleni, poslovodni delavci in tisti, ki delajo za tujega delodajalca, ki ni zavezan za slovensko zdravstveno zavarovanje, bodo morali prispevati celotna 2 %,
• posebne skupine, kot so rejniki ali starši, ki uveljavljajo določene pravice iz starševskega varstva, bodo prav tako plačevale 2 %.

Prispevek se bo obračunaval od istih osnov kot zdravstveni prispevki: to so bruto plače, honorarji, dohodki iz dejavnosti in druge podobne osnove. V določenih primerih (npr. za družinske člane, ki sami ne plačujejo zdravstvenih prispevkov) bo osnova znašala 25 % povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za prejšnje leto.

Kako bo potekal obračun?

Prispevek bo zavezanec obračunaval in plačeval skupaj z drugimi obveznimi prispevki – na istem REK obrazcu. V določenih primerih bo višina prispevka določena z odločbo pristojnega organa.

Postopek pobiranja bo tako povsem primerljiv z obstoječimi prispevki za pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje – enaki bodo tudi roki in odgovornosti.

Ozadje

V Sloveniji je bilo leta 2023 uvedeno novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (DO), ki ga ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Ta zakon je bil leto dni pozneje že dopolnjen, kar je prineslo nekaj sprememb, ki jih je pomembno poznati za pravilen obračun prispevkov.

Na podlagi zakona je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavarovancem že po uradni dolžnosti izdal odločbe, s katerimi jim je bila priznana lastnost zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo. Te odločbe veljajo od 3. avgusta 2023, kar pomeni, da so osebe, ki so jih prejele, od tega datuma vključene v obvezno zavarovanje za DO.

Kdo je zavarovan za dolgotrajno oskrbo?

Po zakonu so za dolgotrajno oskrbo obvezno zavarovane vse osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe zunaj dela – bodisi kot zavarovanci bodisi kot družinski člani. Pogoj za vključitev v zavarovanje je tudi dopolnjena starost 18 let.

Obstajajo pa tudi izjeme. Mlajši od 18 let so lahko prav tako vključeni v obvezno zavarovanje za DO, če so v zdravstveno zavarovanje vključeni kot:

• zaposleni v delovnem razmerju,
• samostojni podjetniki ali posamezniki, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost,
• nosilci kmetijske dejavnosti ali
• družbeniki ali ustanovitelji zavodov z aktivno poslovodno funkcijo.

Kdo ni zavarovan?

Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne velja za vse. Izključene so naslednje skupine:

• osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem zdravstvenem nosilcu in zato ne morejo uveljavljati pravic iz slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe,
• tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Sloveniji, ter njihovi družinski člani, če so zavarovani prek njih,
• osebe, mlajše od 18 let, ki so vključene v zdravstveno zavarovanje kot družinski člani, a ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v sistem DO (razen v zgoraj navedenih izjemah).

The post Vse kar morate vedeti o novem prispevku za dolgotrajno oskrbo appeared first on ARDHON računovodstvo.