Minimalni prispevki za s.p.

Osnova za minimalne prispevke za s.p. predstavlja 60 % povprečne bruto plače, kar trenutno znaša 1.436,95 €.

Maksimalni prispevki za s.p.

Osnova za maksimalne prispevke za s.p. predstavlja 3,5-kratnik povprečne bruto plače, kar trenutno znaša 8.382,22 €.

Obračun in plačilo prispevkov

FURS vsak mesec sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) ter ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki.

Če podatki v POPSV niso pravilni ali popolni, ali če POPSV ni bil predložen, mora podjetnik ali računovodja v sistem eDavki sam predložiti obrazec OPSV najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Prispevki se spreminjajo vsako leto, običajno januarja, glede na novo povprečno plačo. Pomembno je redno spremljati objave FURS in ZZZS. Višini prispevkov je enaka tako za navaden s.p. kot za normiran s.p..

Prvič odpirate s.p.? Poglejte, za koliko so prispevki nižji

Odločitev za odprtje s.p. je pomemben korak, dobra novica pa je, da država začetnikom ponuja precejšnje olajšave. Če prvič odpirate s.p., ste lahko upravičeni do znižanih prispevkov za socialno varnost v prvih 24 mesecih poslovanja.

Kako to izgleda v praksi?

• Prvo leto: prispevki za PIZ so nižji za 50 %
• Drugo leto: prispevki za PIZ so nižji za 30 %

Višina ostalih prispevkov je nespremenjena. Pogoji? Nižji znesek velja samo v primeru prvega vpisa v register, torej ob prvi registraciji dejavnosti.

Prispevki za popoldanski s.p. v letu 2025

Popoldanski s.p. je oblika samostojnega podjetništva, ki jo odpre oseba, ki je že zaposlena za polni delovni čas pri drugem delodajalcu. Ker so ti zavarovani že prek zaposlitve, imajo popoldanski s.p.-ji precej nižjo finančno obremenitev.

Prispevki so pavšalni, ne glede na zaslužek, in jih določa država. Popoldanski s.p. jih plačuje vsak mesec, tudi če nima prihodkov.

Prispevke samostojno obračuna FURS. Popoldanski s.p. ne oddaja mesečnih obračunov (npr. OPSVZ), kot to velja za redni s.p.. Plačilo je obvezno do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

The post Višina prispevkov za s.p. – november 2025 appeared first on ARDHON računovodstvo.

Po predlogu bi božičnica že letos znašala 639 evrov, kar bi proračun ob izplačilih v javnem sektorju stalo okoli 118 milijonov evrov. Ker bi bila izplačila oproščena prispevkov in davkov, bi državni proračun izgubil dodatnih 250 milijonov evrov prihodkov. Božičnica se ne bi nadomestila z nagrado za delovno uspešnost, temveč bi se z njo seštevala.

Odziv gospodarstva

Predlog je naletel na močan odpor delodajalskih združenj. Predsednik OZS Blaž Cvar je ukrep označil kot “volilni bonbonček na plečih gospodarstva” in opozoril, da si številna podjetja tega stroška ne bi mogla privoščiti.

Kritični so tudi podjetniki, ki poudarjajo, da bi obvezna božičnica v nekaterih primerih pomenila tretjino letnega dobička. Analitiki medtem opozarjajo, da takšni enkratni ukrepi ne rešujejo sistemskih težav, temveč povečujejo proračunski primanjkljaj, ki že presega 1,6 milijarde evrov.

Novosti pri normirancih: dvig pragov in strožji izstop iz sistema

Vlada pa napoveduje tudi pomembne spremembe pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki poslujejo po sistemu normiranih odhodkov. Minister Boštjančič je poudaril, da namen sprememb ni omejevanje podjetništva, temveč prilagoditev pravil realnim razmeram na trgu.

Predlagano je zvišanje pragov prihodkov: za popoldanske normirance z 30.000 na 50.000 evrov, za polne pa s 60.000 na 120.000 evrov. Prihodki do 60.000 evrov bi se obdavčili po 4-odstotni stopnji, nad tem zneskom pa po 20-odstotni, kar bi pomenilo približno 12-odstotno efektivno obdavčitev.

Ob tem se zaostrujejo pravila izstopa in ponovnega vstopa v sistem. Če bo podjetnik presegel povprečni prag prihodkov nad 120.000 evrov v dveh zaporednih letih, bo moral plačati 35 % davka. Možnost povratka v sistem bi se iz zdajšnjih dveh let podaljšala na pet let, s čimer želi vlada preprečiti zlorabe in kroženje podjetij v in iz sistema.

Minister je poudaril, da želi vlada s temi ukrepi spodbuditi rast podjetij in hkrati zaščititi poštene podjetnike. Predlogi bodo predmet nadaljnjih razprav tako na ravni Ekonomsko-socialnega sveta kot širše poslovne javnosti.

The post Vlada napoveduje obvezno božičnico in nove spremembe pri normirancih appeared first on ARDHON računovodstvo.

Kdo bo moral prispevek plačevati?

Zavezanci za plačilo prispevka bodo tisti, ki že zdaj plačujejo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Mednje spadajo:

• delodajalci in zaposleni, ki plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodb izven dela,
• prejemniki dohodkov iz drugega pravnega razmerja (npr. avtorski honorarji, podjemne pogodbe),
• samozaposleni in vsi, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic,
• upokojenci in kmetje, ki prejemajo preživnino po posebnih predpisih,
• zavarovane osebe za DO, ki v sistem zdravstvenega zavarovanja sodijo kot družinski člani zakonca ali starša.

Kdo prispevka ne bo plačeval?

Obveznost plačila ne bo veljala za zavarovance, vključene kot družinski člani – predvsem otroke, pastorke, vnuke ali druge otroke brez staršev, ki jih zavarovanec preživlja. Ti tudi po 1. juliju 2025 ne bodo dolžni plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Kolikšen bo prispevek?

Višina prispevka bo odvisna od statusa zavezanca:

• Zaposleni bodo plačevali 1 %, prav toliko tudi delodajalci, kar pomeni skupni prispevek v višini 2 % od bruto osnove,
• upokojenci in kmetje s preživnino bodo prispevali 1 %,
• samozaposleni, poslovodni delavci in tisti, ki delajo za tujega delodajalca, ki ni zavezan za slovensko zdravstveno zavarovanje, bodo morali prispevati celotna 2 %,
• posebne skupine, kot so rejniki ali starši, ki uveljavljajo določene pravice iz starševskega varstva, bodo prav tako plačevale 2 %.

Prispevek se bo obračunaval od istih osnov kot zdravstveni prispevki: to so bruto plače, honorarji, dohodki iz dejavnosti in druge podobne osnove. V določenih primerih (npr. za družinske člane, ki sami ne plačujejo zdravstvenih prispevkov) bo osnova znašala 25 % povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za prejšnje leto.

Kako bo potekal obračun?

Prispevek bo zavezanec obračunaval in plačeval skupaj z drugimi obveznimi prispevki – na istem REK obrazcu. V določenih primerih bo višina prispevka določena z odločbo pristojnega organa.

Postopek pobiranja bo tako povsem primerljiv z obstoječimi prispevki za pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje – enaki bodo tudi roki in odgovornosti.

Ozadje

V Sloveniji je bilo leta 2023 uvedeno novo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (DO), ki ga ureja Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Ta zakon je bil leto dni pozneje že dopolnjen, kar je prineslo nekaj sprememb, ki jih je pomembno poznati za pravilen obračun prispevkov.

Na podlagi zakona je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavarovancem že po uradni dolžnosti izdal odločbe, s katerimi jim je bila priznana lastnost zavarovane osebe za dolgotrajno oskrbo. Te odločbe veljajo od 3. avgusta 2023, kar pomeni, da so osebe, ki so jih prejele, od tega datuma vključene v obvezno zavarovanje za DO.

Kdo je zavarovan za dolgotrajno oskrbo?

Po zakonu so za dolgotrajno oskrbo obvezno zavarovane vse osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe zunaj dela – bodisi kot zavarovanci bodisi kot družinski člani. Pogoj za vključitev v zavarovanje je tudi dopolnjena starost 18 let.

Obstajajo pa tudi izjeme. Mlajši od 18 let so lahko prav tako vključeni v obvezno zavarovanje za DO, če so v zdravstveno zavarovanje vključeni kot:

• zaposleni v delovnem razmerju,
• samostojni podjetniki ali posamezniki, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost,
• nosilci kmetijske dejavnosti ali
• družbeniki ali ustanovitelji zavodov z aktivno poslovodno funkcijo.

Kdo ni zavarovan?

Obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne velja za vse. Izključene so naslednje skupine:

• osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so zavarovane pri tujem zdravstvenem nosilcu in zato ne morejo uveljavljati pravic iz slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe,
• tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Sloveniji, ter njihovi družinski člani, če so zavarovani prek njih,
• osebe, mlajše od 18 let, ki so vključene v zdravstveno zavarovanje kot družinski člani, a ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v sistem DO (razen v zgoraj navedenih izjemah).

The post Vse kar morate vedeti o novem prispevku za dolgotrajno oskrbo appeared first on ARDHON računovodstvo.

Vsak podjetnik mora postati DDV zavezanec, ko njegov obdavčljivi promet v zadnjih 12 mesecih preseže 60.000 evrov.

Če davčni zavezanec v tekočem koledarskem letu ustvari več kot 60.000 evrov prometa v Sloveniji, vendar ta ne preseže 66.000 evrov, mora še v istem letu pravočasno oddati zahtevo za pridobitev DDV številke, ki bo dodeljena s 1. januarjem naslednjega leta.

Če pa zavezanec v istem letu doseže promet, ki presega 66.000 evrov, mora zahtevo za DDV številko vložiti najpozneje v tistem mesecu, ko ta znesek preseže. V tem primeru postane zavezanec za DDV že v mesecu, ko je presežek nastal.

Poleg tega obstajajo še druge situacije, ko je registracija obvezna – na primer ob opravljanju čezmejnih storitev znotraj EU ali uvozu blaga.

Podjetje pa se lahko v sistem vključi tudi prostovoljno, kar je pogosto smiselno za tista podjetja, ki poslujejo pretežno z drugimi DDV zavezanci.

Kaj prinaša zavezanost za DDV?

Zavezanec mora redno obračunavati in poročati DDV (mesečno ali trimesečno), izdajati račune z navedbo DDV številke, voditi ustrezne evidence in skrbeti za pravilno dokumentacijo. Medtem pa pridobi tudi pravico do odbitka vstopnega DDV, kar pomeni nižje dejanske stroške nabave. To je velika prednost, če ima podjetje veliko vhodnih stroškov ali investira v razvoj.

Za podjetje, ki prodaja končnim potrošnikom (B2C), in ima nizke stroške, se zavezanost običajno ne izplača – saj bi moralo zaradi DDV povišati cene. V tem primeru je lahko za konkurenčnost bolje ostati zunaj sistema, v kolikor podjetje seveda ne presega meje.

DDV zavezanost torej ni le administrativna obveznost – je del strategije. Če podjetje pretežno posluje s končnimi kupci in ima nizke vhodne stroške, je smiselno ostati izven sistema. Če pa sodeluje z drugimi podjetji in veliko vlaga, je zavezanost pogosto prednost. Ključno je razumeti svoje poslovanje in vedeti, kdaj je pravi trenutek za registracijo.

The post Kdaj postati zavezanec za DDV in kaj to pomeni za podjetnika appeared first on ARDHON računovodstvo.

Redno spremljanje financ

Za vsakega podjetnika je priporočljivo redno pregledovanje prihodkov in odhodkov. S tem lahko hitro opazimo morebitne finančne težave ter jih pravočasno naslovimo in rešimo.

S sodobnimi računovodskimi orodji zagotavljamo natančne evidence, ločimo poslovne in osebne finance ter optimiziramo stroške. Tako zagotavljamo finančno preglednost in zmanjšujemo tveganja.

Za samostojne podjetnike (s.p.) ločen poslovni bančni račun po zakonu ni obvezen, vendar nam vsekakor olajša računovodske evidence in davčni nadzor. Če želimo optimizirati stroške, se lahko odločimo za poslovni račun pri kakšni izmed tujih tako imenovanih neobank (na primer Revolut ali N26), kjer so takšni bančni računu po večini brezplačni, zagotavljajo pa enako stopnjo varnosti kot pri slovenskih bankah.

Pravočasno plačilo davkov in prispevkov

Hitro se lahko zgodi, da v vrvežu poslovanja iz dneva v dan podjetnik pozabi na svoje obveznosti do države. Redno in pravočasno plačilo davkov ter prispevkov zmanjša tveganje za zamudne obresti in kazni. To je še eno področje, kjer se pokažejo prednosti sodelovanja z računovodskim servisom, ki ima nalogo skrbeti, da bodo davki vedno poravnani.

Spremljati je potrebno tudi na primer davčne olajšave, ki jih lahko podjetnik uveljavi, in poskrbeti za optimizacijo davčnih obveznosti. Praksa hrambe računov, pogodb in drugih finančnih dokumentov pa je nujna za preglednost poslovanja in morebitne davčne inšpekcije.

Lokalni računovodski servis lahko podjetniku pomaga pri optimizaciji davkov in zagotovi skladnost z zakonodajo.

The post Najboljše računovodske prakse za samostojne podjetnike appeared first on ARDHON računovodstvo.

FURS je v nedavni analizi opozoril na obseg posojil, ki jih podjetja dajejo družbenikom in drugim povezanim osebam. Pri tem so izpostavili, da gre za instrument, ki je pogosto uporabljen za prikrito izplačilo dobička.

Ste si kot lastnik d.o.o. sposodili sredstva in jih niste vrnili?

Po podatkih je imelo v letu 2023 1.319 družb z omejeno odgovornostjo, ki imajo pet ali manj družbenikov – fizičnih oseb, skupaj 753,8 milijona evrov danih dolgoročnih in kratkoročnih posojil, pri čemer so upoštevali le posojila, višja od 100.000 evrov.

FURS posebej izpostavlja, da so problematična predvsem posojila, ki jih podjetja odobravajo lastnikom in povezanim osebam. “Ta posojila se nato ne vrnejo ali se podaljšujejo leto za letom, praviloma niso zavarovana, posojilojemalci jih ne odplačujejo ali jih odplačujejo le delno (saj nimajo dohodkov, da bi odplačilo sploh bilo mogoče),” opozarjajo. Ob tem se Uprava sprašuje, ali bi podjetje pod enakimi pogoji dalo posojilo tudi nepovezani fizični osebi.

Nadzorni postopki kažejo, da se takšna posojila v nekaterih primerih uporabljajo kot način financiranja življenjskega sloga lastnikov podjetij, ne da bi bila ta posojila dejansko vrnjena.

Z računovodskega vidika je ključno, da se pri takšnih posojilih pravilno evidentira njihova ekonomska vsebina ter se upoštevajo davčni vidiki. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 27/2024 poudarilo, da je pri davčnem nadzoru treba preveriti vse okoliščine posojilnih transakcij, saj se šele na tej podlagi lahko presodi, ali gre za dejansko posojilo ali prikrito izplačilo dobička.

FURS si ob tem želi sprememb zakonodaje, ki bi takšne možnosti “preprečile oziroma omejile”. Zgolj nadzorni postopki namreč ne zadostujejo, so prepričani.

Kako naprej?

Pri obravnavi tovrstnih posojil se podjetja davčnim tveganjem lahko izognejo tako, da:

• zagotovijo ustrezno dokumentacijo, ki jasno opredeljuje pogoje posojila,
• določijo tržne obrestne mere,
• skrbijo za pravočasno vračanje posojil,
• upoštevajo davčne posledice morebitne davčne obravnave posojila kot prikritega izplačila dobička.

FURS napoveduje, da bodo tovrstnim posojilom še naprej posvečali pozornost ter jih podrobno preverjali v nadzornih postopkih. “Nesporno je, da lastniki podjetij lahko porabljajo svoja sredstva, vendar z upoštevanjem davčnih pravil. V postopkih bomo glede na vse okoliščine presojali resnično naravo konkretnih sklenjenih posojilnih pogodb,” zaključujejo.

The post FURS opozarja na posojila družbenikom in povezanim osebam appeared first on ARDHON računovodstvo.

Normiran s.p. ima svoje stroške že vnaprej določene po pavšalu, ki znaša 80 % vseh prihodkov. To pomeni, da je obdavčenih le preostalih 20 % prihodkov, pri čemer davčna stopnja znaša 20 %. Poenostavljen izračun nam pokaže, da pri normiranem s.p.-ju davek oziroma dohodnina efektivno znaša 4 % vseh prihodkov. Zaradi takšne ureditve je potrebno voditi zgolj evidenco izdanih računov, kar občutno olajša in poenostavi računovodstvo.

Prednosti normiranega s.p.:

• Enostavnejše in cenejše računovodstvo
• Nižja davčna osnova, če so dejanski stroški nižji od normiranih 80 %
• Ugodno za podjetnike z visokimi prihodki in nizkimi stroški

Slabosti normiranega s.p.:

• Omejitev prihodkov (30.000 evrov za popoldanski s.p. ali 60.000 evrov za polni s.p.; v dveh zaporednih letih pa 60.000 evrov oziroma 120.000 evrov)
• Če so vaši dejanski stroški višji od 20 % prihodkov, je navaedn s.p. ugodnejši
• Ni možnosti uveljavljanja davčnih olajšav

Pri navadnem s.p. so stroški dejanski – torej je tukaj potrebno poročati tudi o prejetih računih, da smo lahko tako upravičeni do zmanjšanja davčne osnove za dejanske stroške. Dohodnina se nato izračuna po dohodninski lestvici.

Prednosti navadnega s.p.:

• Možnost uveljavljanja dejanskih stroškov
• Ugodno za podjetnike z večjimi investicijami in večjimi operativnimi stroški
• Večja fleksibilnost pri davčnem načrtovanju
• Možnost koriščenja olajšav za zaposlovanje ali investicije

Slabosti klasičnega s.p.:

• Zahteva več administrativnega dela in vodenja računovodstva
• Ob večjih prihodkih in nizkih stroških je davčna obremenitev lahko višja

Poleg tega je vredno dodati, da prispevki za socialno varnost, ki jih mora plačevati vsak samostojni podjetnik, pri normiranem s.p. ne zmanjšujejo davčne osnove, torej se ne štejejo med stroške, pri navadnem s.p. pa se. Enako velja za splošno olajšavo, ki jo navaden s.p. lahko izkoristi, normirani pa ne.

Kaj izbrati? Če imate nizke stroške in stabilne prihodke, je normiran s.p. bolj ugodna izbira. Če pa imate višje dejanske stroške in potrebujete možnost optimizacije davčne osnove, je navaden s.p. bolj primeren. V vsakem primeru je priporočljivo, da se pred odločitvijo posvetujete z računovodskim strokovnjakom, ki bo ocenil vašo specifično situacijo.

Za hiter izračun si lahko pomagate tudi s spletnim kalkulatorjem Obdavcen.si, kjer lahko primerjate različne oblike opravljanja dejavnosti in njihove obdavčitve.

The post Normiran ali navaden s.p. – kaj se bolj splača? appeared first on ARDHON računovodstvo.

Finančna uprava pri izvajanju nadzorov v zdravstveni dejavnosti ugotavlja, da zavezanci pri izvedbi lepotnih in estetskih posegov ne obračunavajo DDV, saj menijo, da gre za storitev, ki je oproščena plačila DDV.

Z namenom spodbujanja davčnih zavezancev k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti Finančna uprava del svojih aktivnosti usmerja tudi v preventivno delovanje in s tem poskuša zmanjševati administrativno breme zavezancev.

Estetske operacije, ki niso posledica zdravljenja v smislu ohranjanja zdravja posameznika, temveč so posledica staranja in se opravijo zaradi subjektivnega razumevanja osebe, na kateri je tak poseg opravljen, niso oproščene plačila DDV.

“Ob tem vas želimo seznaniti, da v skladu z 88.b členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) lahko davčni zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe v postopku nadzora obračuna davka pri davčnem organu oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV,” še dodajajo.

Več o popravljanju napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu DDV si lahko preberete na spletni strani Finančne uprave. Objavljeno je tudi podrobnejše pojasnilo glede DDV obravnave zdravstvenih storitev.

The post Obračun DDV pri lepotnih in estetskih posegih appeared first on ARDHON računovodstvo.

Razumevanje, kako ti prispevki delujejo, je ključno za uspešno poslovanje in izogibanje težavam z davčnimi organi.

Kaj vse pomeni obveznost za prispevke?

Samostojni podjetnik mora mesečno plačevati prispevke za:

1. Pokojninsko zavarovanje – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so osnova za zagotovitev vaše pokojnine in zaščito v primeru nezmožnosti za delo
2. Zdravstveno zavarovanje – prispevki za zdravstveno zavarovanje zagotavljajo dostop do zdravstvene oskrbe v primeru bolezni ali poškodbe
3. Prispevki za starševsko varstvo – samostojni podjetniki imajo pravico do starševskega nadomestila, zato so prispevki za tovrstno zavarovanje prav tako obvezni
4. Prispevki za zaposlovanje – samostojni podjetniki so obvezani plačevati tudi prispevke za zaposlovanje, ki zagotavljajo pravico do nadomestil za primer brezposelnosti

Kako so prispevki določeni?

Prispevki za s.p. so določeni na podlagi povprečne bruto plače za preteklo leto. Skupni odstotek znaša 38,2 odstotka od osnove, osnova pa je 60 odstotkov povprečne plače.

Višina prispevkov je torej določena z zakonom, obveznosti pa se izračunavajo na mesečni ravni. Pomembno je, da redno spremljate spremembe, saj se višina prispevkov prilagaja vsak leto.

Prispevki za samostojnega podjetnika so pomemben del poslovanja, saj zagotavljajo vašo zaščito in dostop do osnovnih socialnih pravic. Če potrebujete pomoč pri obračunu ali imate vprašanja o svojih obveznostih, je naš računovodski servis pravi naslov za vas.

The post Prispevki za s.p.: kaj mora vedeti vsak samostojni podjetnik? appeared first on ARDHON računovodstvo.